Vonj po sušeči se konoplji je policiste v Pivki pripeljal v prostor, prirejen za gojenje prepovedane droge konoplja, lastnika, ki je imel doma še več prepovedanih substanc, pa v pripor.

Policijska postaja Postojna je namreč prejela anonimno obvestilo, da v Pivki po vsej verjetnosti sušijo prepovedano drogo konopljo, o čemer je pričal zanjo značilen vonj.   Policisti Policijske postaje Postojna so navedbe preverili in potrdili, s tem pa Pivčana utemeljeno osumili storitve prekrška (po 1. odstavku 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD. Na podlagi obrazložene pobude Okrajnemu sodišču v Postojni je sodišče izdalo odredbo o hišni preiskavi pri kršitelju., ki je stekla 30. avgusta .

Pri njej so postojnski policisti naleteli na prirejen prostor za gojenje prepovedane konoplje in na sušilnico, kjer se je sušilo več vrhnjih delov rastline. Policisti so tako   zaznali, da ne gre za prekršek. Dobili so namreč razloge za sum, da je Pivčan storil kaznivo dejanje Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (po prvem odstavku 186. člena KZ-1)., zato so o najdbi takoj obvestili državno tožilko z Okrožnega državnega tožilstva v Kopru. Osumljenemu so odvzeli prostost in zanj odredili pridržanje.

Pri hišni preiskavi so našli posebej prirejen prostor za hidroponično gojenje konoplje s 23 sadikami konoplje v lončkih, približno 188 vrhnjih delov rastlin prepovedane droge konoplje, ki so se sušile v zato prirejenem prostoru, 650,35 grama zdrobljenih rastlinskih delcev konoplje, 78,5 gramov hašiša, 412 gramov prepovedane droge amfetamin, 0,42 grama prepovedane droge heroin, večjo količino (356) različnih tablet (prepovedana droga) in druge snovi, za katere sumijo, da gre za prepovedano drogo. Vzorce zasežene snovi so poslali na analizo v Nacionalni forenzični laboratorij.

Osumljenega  moškega iz Pivke so včeraj priveden na zaslišanje k preiskovalnem sodniku OS v Kopru, ki je zanj odredil pripor.

Foto: PU Koper 

Projekt Društva Šola zdravja deluje že od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Skupin je danes že 260 v 95 občinah, registriranih članov pa 5.100 registriranih članov.  V Občini Cerknica delujeta dve skupini – Studenec Ivanje selo in Tičnica Rakek, ena pa se srečuje v Logatcu. Na primorskem je skupin več, delujejo v Ajdovščini, Cerknem, Vipavi, Divači, Žagi, Sežani in Izoli, v Novi Gorici in Solkanu, Mostu na Soči in Tolminu, v Piranu, Luciji, Portorožu in Bernardinu, dve skupini  se srečujeta v Kopru in ena na v Hrvatinih. 

Osnovna  dejavnost Društva šola zdravja je jutranja telovadba “1000 gibov”. Skrbijo za spodbujanje rednega gibanja in telesne vadbe, ohranjajo zdravje za dolgo samostojno življenje, povečujejo delež gibalno aktivnega prebivalstva, vračajo voljo do življenja osamljenim in starejšim osebam, krepijo psihofizično kondicijo starejših, preprečujejo potek kroničnih bolezni ter prispevajo k zmanjšanju tveganja za razvoj depresivnih in anksioznih motenj, navajajo v društvu . Posebnost Društva Šola zdravja so srečanja vseh skupin, ki jih organizirajo že od leta 2009. Na njih se srečajo člani z vseh koncev Slovenije, saj njihov namen ni le druženje, izmenjava izkušenj, odkrivanje lepot Slovenije, spoznavanje sošolcev iz drugih krajev, marveč tudi dodatna motivacija, da naredijo nekaj dobrega zase in za svoje zdravje. Do leta 2020 so bila srečanja redna in v društvu so  se odločili, da jih po triletnem premoru obudijo. Vseslovensko srečanje bo to soboto  v Beli krajini, od koder prihaja nova predsednica društva Zdenka Kavčič. Več v  prispevku.

Na fotografiji: Studenec pri Ivanjem selu. Telovadba poteka v njegovi bližini. 

Ta petek pozno popoldne ob 18. uri bo ob kamniti mizi, ki stoji pri župnikovem kozolcu, potekal 2. večer ob kamniti mizi. Napovedan je bil že v začetku avgusta, a je prireditev ob deževnih dnevih odpadla. Tokrat bodo nastopali Kostja Šmuc, Peter Černilogar, Vinko Artič, Sulvo Slabe, Aljoša Murn, Izabela in Tinkara Delux, Zarja Razložnik in Anda Ovsec.
Avtorji Večera pri kamniti mizi, ki poteka ob poljski poti iz Martinj Hriba proti Sekirici, so prireditev začrtali čisto spontano, prvi večer so izvedli 16. junija. Če bo med Logatčani dovolj zanimanja, bodo družben dogodek pripravili tudi prihodnje poletje.

Da si bodo otroci svoj prvi šolski dan v življenju zapomnili, ne bodo poskrbeli le njihovi starši, sprejeme jim bodo pripravile tudi občine, prvošolce bodo nagovorili župani in jih tudi obdarovali. Tako bo tudi v regiji, kjer število otrok, ki bodo jutri prestopili šolski prag ne odstopa bistveno od prejšnjih let, le v Loški dolini se zmanjšuje, šola na Pregarjah, ki po številu učencev velja za najmanjšo v državi, pa je pri vpisu prvošolcev podrla dolgoletni rekord.

V Občini Pivka, kjer delujeta dve šoli, imajo na Osnovni šoli Pivka 56 prvošolčkov, še tri pa na njeni podružnici v Šmihelu. Na osnovni šoli v Košani je letos prvošolcev devet. Vse bo na sprejemih nagovoril župan Robert Smrdelj in jim podaril košaro s šolskimi potrebščinami, prejeli bodo tudi rutke in odsevnike. Sprejema se bodo udeležili še predstavniki sveta za preventivo, predstavniki Policije ter Združenja šoferjev in avtomehanikov Postojna.

Kako je v občini z največ osnovnimi šolami v regiji? Prvošolčkov na vseh sedmih osnovnih šolah v občini Ilirska Bistrica bo letos 130, kar je primerljivo s preteklimi leti, le šolsko leto 2021/2022 je bilo izjema s samo 117 otroki. Med šolami letos izstopajo Pregarje z devetimi prvošolci, kar je njihov rekord v zadnjih najmanj dvajsetih letih. Občina prvošolce obdari z nahrbtniki ter raznim drobnim materialom za večjo varnost v prometu.

20 otrok si bo šolsko torbo prvič oprtalo na Blokah. Sprejem zanje bo na Osnovni šoli Toneta Šraja Aljoše pripravila učiteljica, udeležil se ga bo tudi župan Jože Doles. Občina vsako leto prvošolce obdaruje, letos se bodo razveselili knjige s posvetilom, rutice, kape, kresničke in odsevnega traku in sladkarij.   

Z Občine Postojna sporočajo, da je število prvošolčkov primerljivo s prejšnjimi leti. 80 jih bodo pozdravili na Osnovni šoli Antona Globočnika s podružnicami, še dva učenca več  bosta šolski prag prvič pristopila na Osnovni šoli Miroslava Vilharja s podružnicami, na Prestranku pa so veseli 23 prvošolcev.  Župan Igor Marentič se bo udeležil sprejemov, občina bo otrokom podarila knjigo Petelinček prebudi upanje.

Poglejmo na Logaško. 92 prvošolcev je na Osnovni šoli 8 talcev in 11 na njeni podružnici v Lazah, skupaj torej 103. 62ih prvošolcev se veselijo na matični Osnovni šoli Tabor, devetih na njeni hotenjski  podružnici in dveh v Rovtarskih Žibršah. Na Osnovni šoli Rovte bodo pozdravili 24 prvošolcev, še pet pa na podružnici, ki jo ima šola na Vrhu Sv. Treh Kraljev. Tako kot vsako leto jim bo župan Berto Menard podaril slovensko zastavo in knjigo, letos bo to knjiga Pravljična Slovenija Darje Arh Centrih.

V Občini Cerknica bo prvič v šolo zakorakalo 127 otrok. Vpis po posameznih šolah glede na pretekla leta bistveno ne odstopa, najbolj konstanten pa je v Cerknici, kjer bo prvošolcev 48, na podružnici v Begunjah 20 in dva manj na podružnični šoli v Grahovem. Na Rakeku bo v šolske klopi prvič sedlo 22 otrok, v podružnici na Uncu pa še 19. Na vseh šolah bo z ravnateljicama in vodji šol prvošolce pozdravil župan Marko Rupar. V spomin na 1. september 2023 bodo prejeli knjigo, slovensko zastavo in zemljevid občine Cerknica, pa tudi kresničko in kakšno manjše presenečenje, so nam povedali na občini.

Za konec poglejmo še v Loško dolino, od koder so nam odgovorili, da se število učencev zadnji dve leti zmanjšuje. V šolskem letu 2023/2024 bodo10 učencev prvič pozdravili v podružnični šoli v Iga vasi, prav toliko jih bodo sprejeli  tudi na matični šoli v Starem trgu. V Loški dolini sprejem prvošolcev pripravijo razredniki in učenci 9. razreda. Ob sprejemu dobijo slovensko zastavo, pogostijo pa jih s torto.

 Naj bo šolskih dni, ki bodo ostali v lepem spominu, čim več ni ne samo današnji. Srečno želimo prav vsem šolarjem in njihovim učiteljem. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Župnija Ilirska Bistrica si že nekaj časa prizadeva obnoviti cerkev sv. Helene na Premu. K obnovi je pristopilo podjetje Gnom iz Šentvida pri Stični, ki je lani izvedlo konservatorsko restavratorske posege na poslikavah kupole cerkvene ladje ter na štirih lokih nad slopi. Z delom pa so nadaljevali tudi letos.
Obnova je potrebna predvsem zaradi posledic vdora vode. V cerkvi sv. Helene na Premu so prve poslikave Toneta Kralja na Primorskem, ki so bile že pred leti postopoma obnovljene. Današnja cerkev je sicer po zapisih cerkvene kronike že tretja na istem mestu, za sedanjo je bil temeljni kamen položen leta 1866.

Fotografija: GNOM d. o. o.