V ponedeljek je toča klestila po brkinskih vaseh, najhuje je bilo na Preložah in Ostrožnem Brdu. Toča, debela kot jajce, je poškodovala od petdeset do šestdeset stanovanjskih objektov, uničila je poljščine in klestila sadno drevje. Obnova bo brez pomoči težko stekla, v poškodovanih hišah živijo starejši ljudje z nizkimi dohodki.
Toča v Brkinih. Foto: ilirska-bistrica.si
V Sloveniji je štorkelj več kot konec 70. prejšnjega stoletja, okoli 250 parov. V Dilcah pri Postojni je mladiček letošnjega legla štorkelj včeraj dobil obroček, ornitologi bodo tako zbirali podatke o njegovih selitvah. Še pred nekaj leti smo štorklje občudovali samo v Prekmurju, zdaj pa so poselil že dimnike na Razdrtem, v Planini, Martinjaku, na Dilcah, v Novi vasi … in še bi lahko naštevali. Katarina Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije nam je razložila, da se štorklje iz vzhodne polovice države selijo k nam, ker so naši ekstenzivni travniki naravi precej bolj prijazni kot intenzivno kmetijstvo v Prekmurju.
Fotografija je nastala leta 2014 v Novi vasi na Blokah. Pri iskanju podatkov o štorkljah pri nas, smo fotografijo našli na spletni strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Leglo je bilo slovenski fenomen, saj je iz njega poletelo kar šest mladičev!
Grad Šteberk ima v srcu Notranjcev posebno mesto. Čeprav je bil opuščen v 16. stoletju, mogočne ruševine še danes vzbujajo spoštovanje, o vitezih Šteberških pa so se med ljudstvom ohranile številne legende. Najbolj znana, o nastanku Cerkniškega jezera, govori o notranjskima Romeu in Juliji – sinu in hčerki graščakov s Šteberka in Karlovca. Vsak na svojem bregu jezera sta živela v hudi jezi … Omenjena legenda je prevzela tudi arheologa in kastelologa Juana Pabla Maschia, ki na pomen ohranjanja kulturne dediščine opozarja z digitalnimi rekonstrukcijami porušenih gradov. V okviru Projekta Feniks je izdelal tudi rekonstrukcijo gradu Šteberk. Danes ob 19. uri bo pripravil predavanje in 3-D rekonstrukcijo gradu predstavil v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Juan Pablo Maschio pravi, da gre za zanimiv grad. Njegov stavbni razvoj se je začel v srednjem veku in se zaključil v renesansi. Najtežja, je povedal, je bila rekonstrukcija romanskega jedra, saj so se od njega povečini ohranili le temelji. Razvaline, meni, so vredne pozornosti in obnove.
Grad in dvorec Šteberk na upodobitvi iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Zanimivo, grajske razvaline so se ohranile, razvaline dvorca pa ne.
Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec je sredi meseca s Tednom obrti in podjetništva obeležila 40 let delovanja zbornice. Na slavnostni prireditvi so najzaslužnejšim in najuspešnejšim obrtnikom ter podjetnikom podelili zbornična priznanja. Zlati ključ je prejel lastnik in generalni direktor družinskega podjetja Oblak commerce Bogdan Oblak, srebrnega Brane Orešnik iz podjetja Prelog, srebrnega ključa sta se razveselila še Andrej Grom mizar in restavrator, ki se ukvarja tudi z nanotehnološko obdelavo lesa, in direktor ter lastnik podjetja Pivk Electric Silvester Pivk. Bronasti znak je prejel Marjan Markelj iz podjetja TK Markelj telekomunikacije. Častni član OOZ Logatec je postal ustanovni član zbornice Franc Rudolf, listinska priznanja pa so dobili Jožef Šen, Jožef Menart ter domači občina in gasilska zveza. Vsi trije slavnostni govorniki predsednik Obrtne zbornice Logatec Bogdan Oblak, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh in logaški župan Berto Menard so izpostavili pomembnost povezovanja ter zastopanja obrtništva in podjetništva, s pomočjo zbornice pa podjetništvo in malo gospodarstvo lažje in boljše delujeta in poslujeta. Prek zbornice, so poudarili govorniki, imajo člani pomembnega in enakovrednega partnerja v dialogu z državo in sindikati. Logaška obrtna zbornica, ki je na praznovanju naštela kar 250 gostov, je danes sodoben podporni podjetniški center. Deluje kot ena od 62 območnih zbornic skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije zastopa interese članov, jim nudi strokovno pomoč, in podporo ter sekcijske aktivnosti, jih informira ter povezuje.
Prejemniki najvišjih priznanj Foto: Andrej Korenč
Ornitologi z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) beležijo širjenje gnezditvenega območja bele štorklje s severovzhoda proti zahodu Slovenije. Naseljevati in gnezditi so začele tudi na območju Notranjske in Ljubljanskega barja. Zato so danes pripravili obročkanje mladičev letošnjega legla štorkelj na Dilcah pri Postojni. Namen obročkanja je zbiranje podatkov o selitvah ptic. Za njihovo varstvo in učinkovito načrtovanje varstvenih ukrepov je potrebno imeti podatke o tem, kje se vrsta pojavlja. Na podlagi obročkanja dobijo tudi informacije o načinu življenja ptic, so za STA povedali na Zavodu RS za varstvo narave. V Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih število belih štorkelj povečalo. Po podatkih DOPPS je lani v Sloveniji gnezdilo 250 parov belih štorkelj. Iz severovzhodnega dela Slovenije so se naselile še v Belo krajino, Savsko ravan in Dolenjsko podolje, na Notranjsko in Ljubljansko barje. Štorklje so pri nas zavarovana vrsta, ki jo ogrožajo predvsem pomanjkanje hrane, uničevanje travnikov, suša in trki z električnimi žicami. Kljub povečanju populacije je bela štorklja ranljiva vrsta, saj je njen prehranjevalni habitat ogrožen. Glavni grožnji za uspešno gnezdenje te ptice sta intenziviranje kmetijstva in izsuševanje mokrišč, saj uničujeta njena najpomembnejša prehranjevalna območja. Večino gnezd štorklje zgradijo na električnih drogovih in dimnikih. Gnezda so okrogla, znesena iz vej in blata. Štorklje vanje znesejo do pet jajc. Mladiči se izvalijo dober mesec po začetku valjenja nekje v začetku maja, gnezdo pa zapustijo po 54 do 70 dneh, predvidoma v začetku julija. Da bi povečali varnost gnezd, na električne drogove pogosto namestijo gnezdilne podstavke. Bela štorklja je sicer največji evropski ptič in ena najbolj karizmatičnih ogroženih vrst ptic. Poletje preživijo v Evropi, prezimujejo pa v podsaharski Afriki. So zelo koristne živali, saj njihov glavni plen predstavljajo mali sesalci. Hranijo se tudi z dvoživkami, žuželkami, plazilci in deževniki. Hrano si iščejo na travnikih, pašnikih in poljih. (sta)