Delavci v cerkniškem Brestu so spet v podobni situaciji kot pred dvema mesecema. Niso prejeli majske in junijske plače, podjetje jim dolguje tudi lanski regres. Vodstvo podjetja si prizadeva, da bi pri bankah dobilo premostitvena sredstva, dokapitalizacija pa naj bi bila po besedah direktorja Darka Lesarja v zaključni fazi. Lesar se je včeraj sestal s predstavnikoma sindikata in delavcev, ki sta potrdila, da bodo delavci s svojimi zahtevami počakali do 18. avgusta, torej do takrat, ko bi morali prejeti julijsko plačo. Najbolj črn scenarij, če se to ne bi zgodilo, bi bil, da eden izmed delavcev predlaga stečaj ali da delavci zaradi krivde delodajalca dajo odpoved.  Čeprav denarja za izplačilo delavcem na Brestu nimajo, vodstvo podjetja ostaja optimistično. Direktor Bresta Darko Lesar si prizadeva, da bi pridobil sredstva za izplačilo obveznosti do delavcev, čeprav, kot pravi, je to težko tudi zaradi dopustov. Lesar ima po drugi strani veliko dela tudi z načrtovano dokapitalizacijo podjetja, pri kateri sodelujejo tudi vsi državni upniki, med drugim Slovenska izvozna in razvojna banka in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot pravi, so naredili korak naprej tudi pri iskanju investitorja, ki bi bil pripravljen vložiti v podjetje. Lesar je še prepričan, da Brestu lahko uspe, saj imajo po njegovih besedah veliko naročil, žal pa nimajo pa denarja za nakup materiala. Delavci pomoč iščejo na Centru za socialno delo Cerknica, pri Rdečem križu in drugih humanitarnih organizacijah.

V soboto  se začenjajo bralni študijski krožki na Hrušici. Tem bo pet, vsaki bodo namenili šest srečanj. Tema sobot bo Povabimo migranta na kosilo, izhodišče pa knjiga Zlatin dnevnik Zlate Filipović. Ostale teme bodo še: Ja pa ja, Draga Zemlja, Dvoriščne igre in Pesem za drevo. Udeležba je brezplačna. Mentorica Nataša Sedej je povedala, da so bralni krožki več kot deset let star projekt Andragoškega centra Republike Slovenije. Predstavljajo neformalno in sproščeno obliko učenja, ki povezuje ljudi z različnimi zanimanji. Udeleženci bralnih krožkov skupaj raziskujejo določeno temo in delijo izkušnje. 

V Občini Logatec poletje s pridom izkoriščajo za številna gradbena dela. Gradijo vodovoda Rovte-Petkovec-Turkova grapa in Jakovica-Laze- Planina;  vodohrana na Tičnici bosta oskrbovala predvsem Martinj Hrib, pravi župan Berto Menard, ki je zadovoljen, da se v Lazah zaključuje gradnja  kanalizacije in čistilne naprave. Na Logaškem obnavljajo tudi ceste – končno je stekla tudi obnova ceste skozi Napoleonov drevored – in  načrtujejo energetsko sanacijo petih stavb v občinski lasti: podružničnih šol v Hotedršici in Lazah, Kulturnega doma Tabor v Logatcu, objekta, kjer v Rovtah domujejo knjižnica, glasbena šola in krajevna skupnost ter objekt, ki v Logatcu nudi streho nad glavo komunalnemu podjetju in še nekaterim društvom.

Skozi Napoleonov drevored bodo uredili vozišče ter poskrbeli za pločnike in javno razsvetljavo. 

 V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer vse petke v juliju in avgustu potekajo poletne delavnice, ki udeležencem krajšajo poletne dni, z raznoliko in dobro premišljeno vsebino pa organizatorji mlade prebivalce krajinskega parka vzgajajo v okoljsko odgovorne ljudi. Ta petek med 9. in 13. uro bodo  veliko izvedeli o lesu in se preizkusili v njegovi obdelavi. Izdelali si bodo modne lesene medaljone za okoli vratu. Delavnico bo vodila Jana Slavec Maljevac, ki prihaja iz družine, ki je z lesom povezana že štiri generacije. Začeli so s kolarstvom, mentoričin brat Tine Slavec pa je priznani oblikovalec lesenega nakita. 

Postojnsko jamo je obiskala direktorica neprofitnega združenja Passion Sea Helga Piaget. V jami so se odločili, da obisk izkoristijo tudi za osveščanje obiskovalcev in gostov o pomenu čiste vode za kraški svet in za njegove živali, še posebej za človeške ribice.