Drzne tatvine se kar vrstijo, ugotavljamo ob branju policijskih poročil. Čeprav se opisane  tatvine niso zgodile v naši regiji, ne bo nič narobe, če o nepridipravih in njihovih metodah kakšno rečete predvsem s starejšimi člani vaše družine, sorodniki in sosedi …  1. avgusta, med 9. in 10. uro, je v stanovanje na Rozmanovi ulici v Kopru prišla neznana ženska in oškodovancema v odkup na vsiljiv način ponujala aparat za žile. Med pregovarjanjem je neznana storilka pregledovala omare in ukradla nekaj denarja.  Po opisu oškodovancev je ženska visoka med 170 in 175 cm, stara med 40 in 45 let, ima daljše temne lase in je srednje postave. Včeraj pa sta neznani ženski, stari okoli 50 let, ob 13. uri prišli v hišo starejšega Koprčana. Ženski sta mu v odkup ponudili aparat za hrbtenico in zdravljenje sluha ter vida, v kar je privolil. S svojim vozilom sta ga nato odpeljali na banko, kjer je dvignil 2.000 evrov in jih izročil ženskama. Ko je prišel domov, je opazil, da mu ženski nista dali aparata in ga tako oškodovali za 2.000 evrov.

Policiste PU Ljubljana pa so včeraj obvestili o dveh drznih tatvinah, zgodili sta se na območju policijskih postaj Domžale in Grosuplje.  V obeh primerih so se osumljenci do stanovanjske hiše pripeljali z osebnim vozilom, eden izmed njih je zamotil oškodovanca pod pretvezo, in sicer da odkupuje staro železo in v drugem primeru, da bi si ogledal vozilo, ki bi ga domnevno kupil. Oškodovanca se je  tako oddaljil od hiše, medtem pa so ostali v njej  kradli (gotovino, nakit,…) in po dejanju kraj zapustili.

Žrtve so predvsem starejši občani, razlagajo na PU Ljubljana in dodajajo, da se policisti ob omenjenih prijavah srečujejo z več težavami.  Oškodovanci šele čez čas (več ur) ugotovijo, da so bili okradeni. Prav tako niso niti tako pozorni na opis oseb, saj z žrtvijo vzpostavijo nek prijazen odnos, vzpostavijo zaupanje …  Oškodovanci pa v večini primerov že “pospravijo” prostor, kjer so delovali storilci in tako spremenijo kraj dejanja in uničijo morebitne sledi. 

Občanom svetujejo, da imajo osebe, ki so prišle do njih nenapovedano, vizuelno pod nadzorom in naj jih brez potrebe ne vabijo v prostore. VEDNO  naj zaklenejo hišo,  ko jo zapustijo, naj ključ  vzamejo s seboj, tudi če »stopijo samo za vogal«.

Če se osebe izdajajo za serviserje, izvajalce del ipd., naj vedno zahtevajo na vpogled identifikacijsko izkaznico ali delovni nalog. Ob tem naj bodo tudi pozorni na videz oseb (oblačila, zunanji izgled, govor), znamko, barvo, tip in reg. št. vozila, s katerim so se neznanci pripeljali, ipd.

Če  kljub previdnosti postanejo žrtev kaznivega dejanja, naj takoj obvestijo policijo na št. 113 ali najbližjo policijsko postajo.  Če občani opažajo osebe ali vozila, ki jim niso poznana, njihovo vedenje/zadrževanje se jim zdi sumljivo (dajejo videz da opazujejo objekt), jih policisti prosijo, da jih o tem obvestijo. Če želijo ostati anonimni, pa lahko pokličejo na anonimno številko 080 1200.

Delavci v cerkniškem Brestu so spet v podobni situaciji kot pred dvema mesecema. Niso prejeli majske in junijske plače, podjetje jim dolguje tudi lanski regres. Vodstvo podjetja si prizadeva, da bi pri bankah dobilo premostitvena sredstva, dokapitalizacija pa naj bi bila po besedah direktorja Darka Lesarja v zaključni fazi. Lesar se je včeraj sestal s predstavnikoma sindikata in delavcev, ki sta potrdila, da bodo delavci s svojimi zahtevami počakali do 18. avgusta, torej do takrat, ko bi morali prejeti julijsko plačo. Najbolj črn scenarij, če se to ne bi zgodilo, bi bil, da eden izmed delavcev predlaga stečaj ali da delavci zaradi krivde delodajalca dajo odpoved.  Čeprav denarja za izplačilo delavcem na Brestu nimajo, vodstvo podjetja ostaja optimistično. Direktor Bresta Darko Lesar si prizadeva, da bi pridobil sredstva za izplačilo obveznosti do delavcev, čeprav, kot pravi, je to težko tudi zaradi dopustov. Lesar ima po drugi strani veliko dela tudi z načrtovano dokapitalizacijo podjetja, pri kateri sodelujejo tudi vsi državni upniki, med drugim Slovenska izvozna in razvojna banka in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot pravi, so naredili korak naprej tudi pri iskanju investitorja, ki bi bil pripravljen vložiti v podjetje. Lesar je še prepričan, da Brestu lahko uspe, saj imajo po njegovih besedah veliko naročil, žal pa nimajo pa denarja za nakup materiala. Delavci pomoč iščejo na Centru za socialno delo Cerknica, pri Rdečem križu in drugih humanitarnih organizacijah.

V soboto  se začenjajo bralni študijski krožki na Hrušici. Tem bo pet, vsaki bodo namenili šest srečanj. Tema sobot bo Povabimo migranta na kosilo, izhodišče pa knjiga Zlatin dnevnik Zlate Filipović. Ostale teme bodo še: Ja pa ja, Draga Zemlja, Dvoriščne igre in Pesem za drevo. Udeležba je brezplačna. Mentorica Nataša Sedej je povedala, da so bralni krožki več kot deset let star projekt Andragoškega centra Republike Slovenije. Predstavljajo neformalno in sproščeno obliko učenja, ki povezuje ljudi z različnimi zanimanji. Udeleženci bralnih krožkov skupaj raziskujejo določeno temo in delijo izkušnje. 

V Občini Logatec poletje s pridom izkoriščajo za številna gradbena dela. Gradijo vodovoda Rovte-Petkovec-Turkova grapa in Jakovica-Laze- Planina;  vodohrana na Tičnici bosta oskrbovala predvsem Martinj Hrib, pravi župan Berto Menard, ki je zadovoljen, da se v Lazah zaključuje gradnja  kanalizacije in čistilne naprave. Na Logaškem obnavljajo tudi ceste – končno je stekla tudi obnova ceste skozi Napoleonov drevored – in  načrtujejo energetsko sanacijo petih stavb v občinski lasti: podružničnih šol v Hotedršici in Lazah, Kulturnega doma Tabor v Logatcu, objekta, kjer v Rovtah domujejo knjižnica, glasbena šola in krajevna skupnost ter objekt, ki v Logatcu nudi streho nad glavo komunalnemu podjetju in še nekaterim društvom.

Skozi Napoleonov drevored bodo uredili vozišče ter poskrbeli za pločnike in javno razsvetljavo. 

 V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer vse petke v juliju in avgustu potekajo poletne delavnice, ki udeležencem krajšajo poletne dni, z raznoliko in dobro premišljeno vsebino pa organizatorji mlade prebivalce krajinskega parka vzgajajo v okoljsko odgovorne ljudi. Ta petek med 9. in 13. uro bodo  veliko izvedeli o lesu in se preizkusili v njegovi obdelavi. Izdelali si bodo modne lesene medaljone za okoli vratu. Delavnico bo vodila Jana Slavec Maljevac, ki prihaja iz družine, ki je z lesom povezana že štiri generacije. Začeli so s kolarstvom, mentoričin brat Tine Slavec pa je priznani oblikovalec lesenega nakita.