Projekt Life for Seeds poteka že eno leto. Vodilni partner  je DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ostali pa Kmetijski inštitut Slovenije, Javni zavod Krajinski park Goričko, Triglavski narodni park in Notranjski regijski park. V projektu bodo shranili 12 tisoč vzorcev semen več kot 300 vrst rastlin s treh prioritetnih habitatnih tipov. To so suhi  travniki z orhidejami, volkovja ter presihajoča jezera. Semena nabirajo na 21 območjih Natura 2000 po vsej Sloveniji,  kar bo zagotovilo veliko genetsko pestrost.

Notranjski regijski park bo v okviru projekta na Cerkniškem jezeru z nabranimi semeni posejal nekatere travnike v občinski lasti, s katerih je odstranil zarast, del semen pa bodo shranili v semenskih bankah. Semena na mokrotnih travnikih nabirajo ročno in s krtačnim strojem. Tega je posebej za projekt razvila ljubljanska Fakulteta za strojništvo. Več v priloženem posnetku. 

Foto: arhiv Notranjskega regijskega parka 

Gozdovi v postojnski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so bili v preteklosti že večkrat na udaru. Vodja enote Anton Smrekar pa pravi, da so se tukajšnji gozdovi letošnjim poletnim ujmam povečini izognili. Tokrat gre predvsem za podrto oslabelo drevje.
Svari pa, da se je lubadar v naših gozdovih v zadnjem vročinskem valu okrepil. Kar nekaj žarišč so gozdarji že odkrili, ob tem pa morajo nemudoma obvestiti revirnega gozdarja. Lastniki gozdov naj bodo še posebej pozorni na območja, kjer se je škodljivec v preteklosti že pojavljal.

Festival Zmaj ‘ma mlade se bo v nedeljo sklenil z dogodkom Po-stoj-na živi ulici in tržnico nevladnih organizacij, ki se bodo predstavile na postojnskih ulicah in trgih. Tokrat se je prijavilo kar 84 organizacij iz primorsko-notranjske regije, med njimi bo tudi postojnska knjižnica.
Njihova potujoča knjižnica se bo za en dan spremenila v sobo pobega. Vrata bibliobusa se bodo zaklenila, pobeg pa možen le s pravo detektivsko žilico, kančkom znanja in spretnosti. Aktivnost je primerna za manjše skupine vseh starosti, sodelujoči otroci morajo znati brati. Nova skupina se bo lahko preizkusila na vsake pol ure.

To soboto bodo na gradu Prem potekala že 34. Premska srečanja, ki jih že vrsto let pripravlja Literarno društvo Ilirska Bistrica. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1979, pod njegovim okriljem pa se srečujejo literarni ustvarjalci iz bistriške občine kot od drugod. Društvo je v zadnjih izvedbah program Premskih srečanj začelo s strokovnim simpozijem, letos pa so se člani po nekaj letih znova odločili za delavnico.
Delavnica bo namenjena otroški poeziji, vodil jo bo Milan Šelj. V nadaljevanju programa bo sledil še glasbeno-literarni večer, ki se tokrat prepleta z začetkom Festivala reka Reka. Za poezijo bodo poskrbeli Danica Pardo, Monika Povšič, Tadeja Logar Surina, Ismet Bekrič in Milan Šelj, v glasbenem delu pa se bosta predstavila tudi violinista Ana Verdinek in Andreas Kerkezos.

Na otoku Rab bo jutri spominska slovesnost ob 80-letnici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor. Udeležila se je bosta predsednika Slovenije in Hrvaške, Nataša Pirc Musar in Zoran Milanović, kljub pozivom antifašističnih združenj pa tja ne bo italijanskega predsednika Sergia Mattarelle.

 Italijansko koncentracijsko taborišče na Kamporskem polju na otoku Rabu je sodilo med najhujša italijanska koncentracijska taborišča. Med 27. junijem 1942 in 11. septembrom 1943 je bilo v njem zaprtih okoli 15.000 Slovencev in Hrvatov, maja in junija 1943 pa je bilo v taborišču zaprtih še 3360 Judov. Najmanj 1490 Slovenk in Slovencev je v nečloveških razmerah v taborišču tudi umrlo, med njimi veliko Notranjcev in prebivalcev sosednjih Dolenjske in Gorskega kotarja.

Na območju nekdanjega taborišča so leta 1953 zgradili spominski park s pokopališčem, ki ga je projektiral znani slovenski arhitekt Edvard Ravnikar, učenec arhitekta Jožeta Plečnika.

Po sedmih desetletjih je spominski park v precej slabem stanju, zato Slovenija načrtuje njegovo obnovo, začetek katere bi sovpadel z obeležitvijo 30. obletnice smrti Ravnikarja. Okvirna ocenjena vrednost projekta, ki bo uvrščen v veljavni načrt razvojnih programov, je 200.000 evrov.

Življenje in trpljenje v koncentracijskem taborišču na Rabu je v romanu Trg lakote opisal novinar, prevajalec, in pisatelj France Šušteršič, ki je bil doma iz Žerovnice ob Cerkniškem jezeru,  in zanj prejel Kajuhovo nagrado.