Del zaposlenih v cerkniškem Brestu, ki stavkajo od začetka meseca, je dobil majsko plačo, vendar usoda podjetja, ki išče denar za zagon proizvodnje, ostaja negotova. Predstavnik sindikata Iztok Sabadin je za STA pojasnil, da se delavci še niso odločili, ali bodo zahtevali stečaj družbe, ki je pred leti prejela državno pomoč in bi jo morala vrniti. Približno 150 zaposlenih v cerkniškem podjetju Brest Pohištvo je v začetku meseca začelo s stavko, saj jim je vodstvo takrat med drugim dolgovalo majsko in junijsko plačo. Sindikalisti so se z vodstvom podjetja dogovorili, da počakajo do današnjega dne, ko bi jim podjetje moralo nakazati tudi julijsko plačo, nato pa bodo videli, kako naprej.
Vendar je po Sabadinovih besedah danes le del zaposlenih dobil majske plače, odločitve o prihodnjih korakih pa še niso sprejeli, saj danes na Brestu ni prisotnega direktorja Darka Lesarja, ki tudi za STA ni bil dosegljiv. Lesar sicer že dalj časa išče partnerja, ki bi bil pripravljen v podjetje vložiti nekaj kapitala, vendar tega doslej še ni našel.
Večina zaposlenih je na čakanju, naročila, kot pravijo, sicer so, vendar ni denarja za zagon proizvodnje. Brest, ki je nekoč zaposloval 2000 ljudi, je sicer pred dvema letoma prejel za 1,8 milijona evrov državnega posojila, ki naj bi ga začel odplačevati letos.
Brest Pohištvo je nastalo po razpadu oz. stečaju nekdanjega velikana slovenske pohištvene industrije – matične družbe Brest, in sicer leta 1990. Od prodaje posameznih delov Bresta je nastala družba Brest Pohištvo, ki je tedaj prevzela vseh 505 zaposlenih iz nekdanjega Bresta.
Družba, ki jo preko podjetja Finstro obvladuje Mitja Strohsack z družino, je v večje težave zašla leta 2012, ko je švedski proizvajalec pohištva Ikea po 15 letih proizvodnjo iz Bresta preselil na Poljsko. Takrat so se začeli ukvarjati tudi z drugimi projekti, med drugim razgradnjo in ponovno uporabo lesnih izdelkov in lesnega materiala.
Leta 2014 pa je družba prejela 1,8 milijona evrov dolgoročnega posojila v okviru državne pomoči, saj je bilo po prepričanju gospodarskega ministrstva smiselno ohraniti zdravo proizvodno jedro v družbi, stečaj pa bi imel za regijo, v kateri posluje, negativne gospodarsko-socialne posledice.