Andreja Sterle Podobnik se ne bo ustavila: “Gremo novim zmagam naproti. Veliko je izzivov, poslovnih in športnih,” je povedala po podelitvi priznanj. Poslušalcem svetuje, naj poslušajo svoje srce in počnejo tisto, kar jih veseli. Pred mikrofon Radia 94 smo povabili zmagovalko akcije Ona ali on 2016 in direktorje nagrajenih podjetij. Poslušajte, kaj so povedali Andreja Podobnik, Janez Marinčič, Damjan Menard, Uroš Barba in Drago Klun. Za izjavi smo prosili tudi ustanovitelja podjetja Menard RA Berta Menarda in očeta Andreje Sterle Podobnik. V družini imajo kar dve priznanji! Miro Podobnik, ki je vodil pekarno Zlato zrno, je leta 2001 v akciji Ona ali on osvojil gospodarsko priznanje.

Andrejina z družino in prijatelji 

Foto: Valter Leban 

Andreji Podobnik, ki je postala Ona 2016, je na podelitvi priznanj prvi čestital predsednik republike Borut Pahor, ki je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da zaradi takšnih ljudi v prihodnost gledamo z upanjem in zaupanjem. Tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez se rad odzove povabilu Radia 94.  Pravi, da prireditev časti dobra dela, kar bi moral biti zgled za državo. Pred mikrofon smo povabili tudi župane iz občin, od koder prihajajo letošnji nagrajenci. 

Foto: Valter Leban 

Na Radiu 94 gostimo diplomiranega slikarja in soorganizatorja programa v galeriji Hiše kulture v Pivki Leona Zuodarja. Leon je imel že ogromno projektov, sodeluje tudi v skupini Beli sladoled in še in še. Povedal nam je zakaj se je odločil za umetnost, kakšen je njegov navdih in kaj ga čaka v prihodnosti.

Konec minulega leta je komisija, sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov, ki je v letu 2016 izvedla prvo preverjanje območij z znakom evropske dediščine, objavila svoje poročilo in odločitev, da lahko vseh 20 območij obdrži znak, med njimi tudi partizanska bolnica Franja. Ta se kot edina v Sloveniji ponaša s tem znakom.

 Znak evropske dediščine je od leta 2011 ukrep Evropske unije, ki temelji na medvladni pobudi iz leta 2006. Znak poudarja simbolno vrednost in veča prepoznavnost spomeniških območij, ki so imela pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope ali pri oblikovanju Evropske unije.

Na podlagi ukrepa so se območja prvič prijavljala v letu 2013, prvi štirje znaki pa so bili podeljeni aprila 2014. Med slovenskimi območji se kandidirala Žale, Javorca, Partizanska bolnica Franja in kartuzija Žiče. Podeljenih je bilo 16 znakov, iz Slovenije je znak dobila samo bolnica Franja.

Pomemben kriterij za pridobitev znaka je poleg evropske dimenzije območja tudi kakovosten projekt s predvidenimi aktivnostmi, s katerimi se ta dimenzija izpostavi, so sporočili iz Mestnega muzeja Idrija.

Lani je potekalo prvo ocenjevanje, kako območja uresničujejo načrtovane projekte in s tem izpolnjujejo kriterije, predvidene za nosilce znaka. Vsa območja so morala izdelati in komisiji do konca februarja 2016 predložiti pisna poročila o izvedenih aktivnostih ter pripraviti plan do leta 2020, ko bo potekalo naslednje ocenjevanje.

Aprila 2016 je v Bruslju potekalo letno srečanje območij z znakom evropske dediščine. Na osnovi zbranih podatkov je evropska komisija pripravila poročilo, ki poleg zbranih dejstev vključuje tudi priporočila posameznim območjem, kaj bi bilo potrebno popraviti oziroma izboljšati do naslednjega ocenjevanja.

Za Partizansko bolnico Franja evropska komisija meni, da je kljub omejenim virom dosegla odlične rezultate v komunikacijskih aktivnostih in različnih izobraževalnih programih. Ob tem so ji priporočili, da bi za še boljše rezultate morala kadrovsko okrepiti ekipo, ki skrbi za območje.

V Evropi je trenutno 29 območij, ki se ponašajo z znakom evropske dediščine. Povezujejo se v mrežo, v okviru katere potekajo različna srečanja, izobraževanja in izmenjave dobrih praks.

Izbor območij, ki prejmejo znak, poteka bienalno, vsaka država lahko kandidira dve območji, izbrano pa je le eno. Naslednja podelitev bo v letu 2018, ki bo tudi leto evropske kulturne dediščine.

V nedeljo so občani našli še najmanj tri poginule ptice. Na Bledu je ob jezeru poginila raca, v Ilirski Bistrici čaplja, na Ptujskem jezeru pa kormoran. O vseh primerih so bile obveščene pristojne službe, so sporočili s centra za obveščanje. Čapljo, ki se je nenavadno obnašala, je včeraj ob 16.30 na travniku pri Aljaževem bregu v Ilirski Bistrici opazil občan. Ob prihodu dežurne veterinarke se je izkazalo, da je čaplja poginila. Dežurna veterinarka je čapljo prevzela in odpeljala na nadaljnjo analizo.

Foto: wikipedia