Včeraj, 22. septembra 2016 dopoldne, so policiste OKC Policijske uprave Nova Gorica obveščeni o delovni na gradbišču na območju naselja Podnanos. Pri betoniranju se je huje poškodoval delavec gradbenega podjetja. Po prvih ugotovitvah je 19-letnega delavca oškodovala cev črpalke za beton (hruške). Odbilo ga je v betonski zid, kjer je nezavesten obležal, saj si je poškodoval glavo. 19-letnik je do prihoda reševalcev iz Zdravstvenega doma Ajdovščina že prišel k zavesti, a zdravnik je ocenil, da je huje telesno poškodovan.  Reševalci so ga odpeljali na nadaljnje zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. Policisti so o delovni nesreči obvestili tudi pristojno državno tožilstvo in preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Novi Gorici, mesto nesreče si je ogledal tudi pristojni delovni inšpektor. Policisti PP Ajdovščina bodo glede na zbrana obvestila in druga ugotovljena dejstva po zaključku preiskave izvedli ustrezen ukrep.

Danes bo v galeriji Krpan Cerknica odprtje prve samostojne razstave Bora Šparembleka z naslovom Življenje ni ringlšpil. Do 30. septembra bodo na ogled grafike, slike in kolaži. Kot nam je povedal Bor Šparemblek, bo razstava nenavadna, nanjo pa se pripravljal eno leto. Ustvarjanje ga sprošča, čeprav vsako delo skriva veliko razmišljanja. 

V želji, da bi središče mesta povezali s Sončnim Logom, torej staro z novim, so v Logatcu v okviru prireditev ob evropskem tednu mobilnosti in dnevu brez avtomobila včeraj predstavili zaključne naloge študentske delavnice študentov fakultete za arhitekturo s  pop-art razstavo Brv čez Logaščico. Po besedah župana Berta Menarda bodo z mostom skrajšali pot in povečali varnost pešcev, predvsem šolarjev, s tem pa tudi zadostili evropskim usmeritvam o trajnostni mobilnosti. Študentje so pokazali veliko inovativnosti in tehničnega znanja ter spoštovanja prostora, v katerega se most umešča. Le-ta pa bi obenem dobil košček sodobne arhitekture, ki bi bila Logatčanom v ponos. Pogovarjali smo se z mag. Katjo Žagar, vodjo oddelka za okolje in prostor na Občini Logatec. 

Gazela primorsko-notranjske 2016 po izboru družbe Dnevnik je pivški proizvajalec orodnih plošč Oro Met, sicer že lanska regijska gazela in nato bronasta gazela na nacionalni ravni. Oro Met je tako tretji finalist v izboru za letošnjo slovensko gazelo, so sporočili iz Dnevnika.

Oro Met je v Sloveniji že vrsto let vodilno podjetje na področju izdelave standardnih, predvsem pa nestandardnih orodnih plošč, zagotavlja tudi standardna ohišja in CNC obdelane plošče.

Družba je bila do aprila del skupine podjetij Oro, ki jih je ustanovil Janez Suša, s prodajo 51-odstotnega deleža pa je Oro Met postal sestavni del skupine Sij. Večinska lastnica je namreč postala Sijeva hčerinska družba Ravne Steel Center.

Oro Met 70 odstotkov proizvodnje izvozi, poleg nemškega pa so njihovi trgi še Avstrija, Anglija, Madžarska, Švedska in Ukrajina.

Oro Met je od leta 2010 do 2015 prihodke povečal za skoraj petkrat, z 2,6 na 11,9 milijona evrov. V tem času so ustvarili 44 novih delovnih mest, mladosten 57-članski kolektiv pa je lani ustvaril nadpovprečno dodano vrednost – 57.042 evrov na zaposlenega, piše v utemeljitvi priznanja.

Med nominiranimi za primorsko-notranjsko gazelo sta bili tudi postojnsko podjetje DAPZ, ki zagotavlja orodjarske storitve od konstrukcije in izdelave orodij do prvih vzorčenj in meritev, večino dela pa opravi za avtomobilsko industrijo, in izolsko družinsko podjetje K.M.K. Box, ki ga vodi Valter Krmac in je bilo prva leta edini ponudnik kartonplasta v državi. Tudi danes je edino, ki proizvaja izključno embalažo iz valovitega polipropilena.

Foto: gazela.dnevnik.si

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sklopu Kmetijske tržnice 2016 v sodelovanju z občino Ilirska Bistrica in Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom danes ob 17. uri na gradu Prem organizira okroglo mizo o pridelavi in predelavi žit. Tako se tržnici, ki je posvečena žitom – od zrnja do kruha, približuje tudi tematsko. Kot pravi kmetijska svetovalka za razvoj podeželja iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Darja Zadnik, je pridelava žit na Bistriškem  padla z nekaj sto hektarov v devetdesetih letih na nekaj deset v zadnjih letih.