Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi, povzroča pa veliko gospodarsko škodo. V zadnjem desetletju je dramatično vplivala na evropski sektor prašičereje in še naprej ovira lokalna in regionalna gospodarstva.

Afriške prašičje kuge v Sloveniji še nismo zaznali, vendar se nezadržno bliža našim mejam. Nedavno je bila potrjena na Hrvaškem, pri divjem prašiču približno 50 km od meje s Slovenijo. Za preprečevanje bolezni je ključnega pomena preventivno ravnanje. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin z vso resnostjo pristopa k izvajanju ukrepov za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje bolezni in k temu spodbuja tudi najširšo javnost.

Ključno je preventivno ravnanje

Če se lahko na vnos bolezni po naravni poti – se pravi z divjimi prašiči – pripravimo, pa vnosa bolezni, za katero je odgovoren človeški faktor, ne moremo predvideti. Rejci, lovci, strokovne službe in širša javnost morajo upoštevati vse preventivne ukrepe, saj lahko le na ta način zmanjšamo možnost za vnos oziroma širjenje bolezni:

• prašičerejci morajo dosledno izvajati biovarnostne ukrepe ter biti pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev. Vsak sum na bolezen naj nemudoma javijo veterinarju;
• lovci naj bodo posebej pozorni na pojav poginov divjih prašičev. Če naletijo na poginulega divjega prašiča ali pri rednem odstrelu divjih prašičev opazijo znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na APK, naj to nemudoma javijo na telefonsko številko 112;
• za prenos bolezni na daljše razdalje je po navadi odgovoren človek– z odmetavanjem ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali. Vsi, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, naj s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni;
• turisti, ki prihajajo iz držav, kjer je prisotna APK, naj ostankov hrane, ki so jih prinesli s seboj, ne odlagajo v naravo, temveč v zabojnike s pokrovom;
• če v naravi najdete poginulega ali povoženega divjega prašiča ali njegove ostanke, o tem obvestite Center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena. Naj tako tudi ostane!

Več informacij:

http://www.afriskaprasicjakuga.si/

Naročnik oglasa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Poletni festival Zmaj ma mlade se letos začenja v kasnejšem terminu, s tem se organizatorji vračajo k njegovim koreninam. Za začetek 27. festivala se obeta koncert zasedbe Fanfara Station. A slaba vremenska napoved je koncert preselila v Mladinski center Postojna.
Zmaj se že leta začenja na torek, tudi tokrat v dveh tednih ne bo manjkalo otroških predstav, koncertov, predavanj in delavnic. Zaključek bo v nedeljo, 10. septembra s tržnico nevladnih organizacij in koncertom zasedbe The Stroj.

Zavod za turizem Pivka v četrtek začenja z nizom dogodkov, ki jih je poimenoval Doživite Pivko, zaključili se bodo 1. oktobra s tradicionalnimi okusi Pivških jezer. Kot je povedala direktorica zavoda Jana Gržinič, so o povezani seriji dogodkov začeli razmišljati že lani.

Sredi septembra ima namreč Park vojaške zgodovine Zgodovikend, konec meseca  je torej rezerviran za Okuse Pivških jezer. Dogodka so želeli povezat in videli, da sta dva tedna za vse, kar imajo za pokazati na Pivškem, premalo. Ne gre le za to, da občino, njeno naravno in kulturno dediščino ter ustvarjalnost ljudi spoznajo obiskovalci od drugod, pomembno je, da tudi domačini vedo, kar imajo, poudarja direktorica, ki vabi tudi na odprtje prenovljenega in razširjenega Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer. Poslušaj. 

Nagrado Milke in Metoda Badjure 2023 prejme direktor fotografije Rado Likon. Nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti mu bodo izročili 3. oktobra v Avditoriju Portorož na slovesnosti ob odprtju 26. Festivala slovenskega filma Portorož.

Kot piše v utemeljitvi, je direktor fotografije Rado Likon, prvi slovenski diplomant prestižne praške filmske akademije FAMU, s svojim neizmernim talentom in predanostjo zaznamoval slovensko kinematografijo in televizijski svet. Nagrado prejme za prispevek k slovenskemu filmu in filmski dediščini.

V slovenskem celovečernem filmu je pečat direktorja fotografije pustil v filmih, kot so Poletje v školjki I in II, Leta odločitve, Razseljena oseba in Christophoros. Med televizijskimi deli izstopata nadaljevanki Primož Trubar in Julius Kugy, v katerih je s svetlobno atmosfero očaral gledalce ter ustvaril pristno vzdušje slovenskega visokogorja. Likon je svojo vsestranskost pokazal tudi na področju lutkovnega filma, zlasti s priljubljenimi Zverinicami iz Rezije.

Likon je tudi cenjen pedagog. Kot predavatelj na AGRFT in kot pedagog video tehnike na VŠU v Novi Gorici je delil svoje znanje in izkušnje s številnimi generacijami filmskih ustvarjalcev ter sodeloval z njimi kot mentor in član Združenja filmskih snemalcev (ZFS). Njegova zavezanost ohranjanju filmske dediščine se kaže v njegovem zavzetem sodelovanju pri restavriranju in digitalizaciji slovenskih filmov. S tem ne poglablja le svojega razumevanja in povezanosti s filmsko umetnostjo, temveč predvsem pomembno prispeva k ohranjanju naše bogate filmske dediščine in ima zato izjemen nacionalni pomen, še piše v utemeljitvi nagrade.

Še preden se bo za šolarje začelo novo šolsko leto, članice mozaične sekcije Kulturnega društva Rak Rakek skupaj s cerkniško območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti vabijo k delavnici za otroke od 7. leta dalje. Mozaična sekcija rada poskrbi tudi za polepšanje lokalnega okolja, mozaik raka krasi nov gasilski dom na Rakeku. Kmalu pa boste lahko pozorni tudi na novo pridobitev na Uncu.
Njihova razstava v gradu Snežnik, kjer se predstavljajo tudi likovniki iz Kulturnega društva Rak Rakek, je na ogled še do 3. septembra. Poletno razstavo iz postojnske knjižnice pa bodo preselili v Logatec. Člani mozaične sekcije se bodo še naprej srečevali vsak četrtek v prostorih društva pri železniški postaji na Rakeku.