Rdeči križ Slovenije, skupaj s 56 območnimi organizacijami, letos že šestič zapored organizira vseslovensko humanitarno akcijo “Lepo je deliti”, namenjeno zbiranju prostovoljnih finančnih prispevkov za dodatne prehranske pakete, ki pomagajo lajšati stiske mnogim posameznikom in družinam. Akcija poteka do 31. decembra. Akciji se pridružuje tudi OZRK Logatec. Prostovoljki Karmen in Zorica sta nam povedali, kaj jim pomeni, da lahko pomagata drugim.
Foto: RK
Konec oktobra je v Postojni potekala prva javna razprava z naslovom Pametna mobilnost za naše mesto. Kot se je pokazalo, je najbolj pereča točka prometne strategije v samem mestu Tržaška cesta. Sicer pa je bil prvi sestanek o celostni prometni strategiji v občini zanimiv in je odprl veliko debat, ki se bodo prav gotovo nadaljevale na drugi javni razpravi, ki bo v ponedeljek.
Zaradi gradnje vodovodnega omrežja v občinah Postojna in Pivka zapirajo tudi določene cestne odseke. Že v ponedeljek bo v veljavo vstopila nova zapora, ki bo kar do konca marca prihodnjega leta precej spremenila prometni režim v Postojni. Gradbena dela se bodo začela na Ljubljanski cesti. Ta bo najprej zaprta od Titovega trga do križišča s Kolodvorsko cesto. Obvoz za tovorna in osebna vozila bo urejen po Kolodvorski cesti, Volaričevi ulici, Erazmovi ulica, Cesti v Staro Vas, Cesti na Kremenco in Prečni ulici do krožnega križišča s Titovo cesto. Popolna zapora bo pomična, saj je do 31. marca 2017 predvidenih kar 22 delovnih faz.
S prikazom zdravstvenega stanja v slovenskih občinah želi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spodbuditi različne deležnike na lokalni ravni k promociji in krepitvi zdravja prebivalcev. Ključni kazalniki zdravja v občini Cerknica kažejo enkrat v pozitivno, drugič pa v negativno smer, v primerjavi s slovenskim povprečjem. Cerkničani koristijo manj bolniške odsotnosti, na Cerkniškem je manj bolezni, ki so povezane z uživanjem alkohola. Kakovost vode je dobra. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako. V cerkniški občini pa je za več kot polovico nižja tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi pri prebivalcih, starih od 35 do 74 let. Dobra je tudi odzivnost v programih Svit in Zora. Nad slovenskim povprečjem je število zlomov kolkov pri starejših, NIJZ pa je zabeležil manj pomoči na domu, kot je slovensko povprečje.
V kulturnem domu v Cerknici je Ljoba Jenče v četrtek predstavila notranjski drevak, ki so ga konec lanskega leta vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine, in sicer kot prvo varovano enoto s tistega območja. Postopek za vpisa je vzpodbudila z namenom, da to edinstveno plovilo in znanje o njegovi izdelavi prideta tudi na Unescov seznam. Kot je poudarila Ljoba Jenče, so svoj del naloge za zdaj opravili. V nacionalnem registru je vpisan drevak kot primer žive dediščine, pa tudi Anton Lovko z Dolenjega Jezera, ki je nosilec izdelave drevaka ter izročila, ki ga je prenesel na sinova, v okviru projekta Hiše izročila pa tudi na mlade dijake srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni. Do vpisa na seznam nesnovne dediščine pri Unescu je še nekajletna pot, je še povedala in ob tem dodala, da se to ne bo zgodilo, če drevak ne bo zaživel med ljudmi, če ga ne bodo uporabljali. Naslednji korak je, da država drevak razglasi za živo mojstrovino državnega pomena oziroma lokalna skupnost za mojstrovino lokalnega pomena. Drevak, podoben tistem na Cerkniškem jezeru, so uporabljali – in ga ponekod še vedno – tudi na Planinskem polju in v Loški dolini, Jezerci pa so to plovilo z ravnim dnom izdelovali tudi za uporabo na Ljubljanskem barju. O izvoru oblike in izdelave notranjskega drevaka je spregovoril podvodni arheolog Miran Erič z zavoda za kulturno dediščino, ki predpostavlja, da temelji na dva tisoč let stari tradiciji rimsko-keltskega izdelovanja ladij.
Tone Lovko, ki zna še narediti drevak in svoje znanje prenaša naprej Foto: notranjski-park.si