“Če se v zgodbo ne bi vmešala knjižnica, ki je poiskala tudi donatorja, ki je prispeval pomembna finančna sredstva, monografija zagotovo še dolgo ne bi izšla,” je pred večerno predstavitvijo monografije Jože Udovič povedala direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marija Hribar. Knjižnica je ob 30-letnici smrti Jožeta Udoviča pripravila več dogodkov. Oktobra je pred knjižnico v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev odkrila spominsko tablo Slovenska pisateljska pot, v začetku novembra je obiskala pesnikov grob na Žalah, danes ob 18. uri pa bosta avtor France Pibernik in glavni urednik zbirke dr. Matija Ogrin v knjižnici predstavila še novoizdano  monografijo Jože Udovič iz knjižne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Marija Hribar je prepričana, da bi monografijo med drugim morali prebrati vsi gimnazijci, saj bi si tako razširili obzorja, ne samo literarnega.

Slovenija je prvi večji pritisk migrantov na meje doživela pred enim letom.  V naslednjem letu bo v Slovenijo iz Grčije in Italije začasno premeščenih 567 ljudi, 20 oseb pa trajno preseljenih iz tretjih držav. V oddaji, ki jo je naročil Urad Vlade RS za Komuniciranje, ob 12.30 se bomo pogovarjali  o uspešni intergraciji in o tem, kako migrantom olajšati bivanje pri nas. Mir na Bližnjem vzhodu ostaja le pobožna želja civilistov, zato je jasno, da begunski val ni bil enkraten pojav in nekateri, ki si želijo lepši jutri, so ali še bodo v Sloveniji tudi ostali. Postojna in Logatec sta mesti, ki sta jih že sprejeli. V Postojni živi in se šola enajst mladostnikov, ki so na poti v Evropo ostali brez svojcev, v Logatcu pa družine živijo v izpostavi azilnega doma. »Mislim, da imajo občutek, da so pri nas zaželeni, učitelji v šolah pa celo pravijo, da so ti učenci njihova dodana vrednost in zgled. S kakšno voljo se učijo!« pravi župan Berto Menard. S kom se bomo o migrantih, beguncih in sprejemanju drugačnosti  še pogovarjali? S Tatjano Hvala iz Borea – regijskega stičišča nevladnih organizacij Notranjsko-kraške regije, z Dragano Kosić Petrović in Matjažem Tomšičem, ki se v Dijaškem domu Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna vsakodnevno srečujeta z mladostniki brez spremstva staršev, svojo izkušnjo begunca pa bo z nami delili pevec Rusko Richie.

V Ljubljani je danes vrata za obiskovalce odprl Slovenski knjižni sejem. Do nedelje ga bo v Cankarjevem domu obiskalo tudi trideset tujih in sto slovenskih avtorjev. Ta najstarejši, največji in najpomembnejši knjižnici dogodek v Sloveniji se bo odpravil tudi v goste. Prireditve Sejem v gosteh so namenjene tistim, ki zaradi objektivnih okoliščin, ne morejo priti v Ljubljano, je povedal  Martin Lisec z Inštituta Stopinje. Lep in vznemirljiv četrtek si tako obetajo tudi v Vzgojnem zavodu Planina. Mladostnikom se je uresničila želja, obiskal jih bo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan.

Jutri ob 18. uri bodo Območno združenje Rdečega križa Postojna-Pivka in člani projekta Ponosni, da pomagamo v Krpanovem domu Pivka pripravili delavnice o temeljnih postopkih oživljanja in uporabe defibrilatorja. Število udeležencev ni omejeno. Kot pravi sekretarka združenja Petra Šajn, projekt Ponosni, da pomagamo poteka že četrto leto. Njegova uspešnost se kaže v razvejani mreži defibrilatorjev in v več rešenih življenjih. 

Foto: arhiv OZ RK Postojna-Pivka 

Direkcija za infrastrukturo je končno objavila javno naročilo za gradnjo krožišča pred Cerknico, kjer si  že nekaj let prizadevajo, da bi promet pred vstopom v mesto –  na odcepu za Begunje – umirili s krožiščem.

Kljub temu, da je direkcija omejila obseg del, ki jih je (so)financirala, občina ni mirovala. Zemljišča so tako že lastniško urejena, tam so tudi že opravili predhodne arheološke raziskave, zato se dela lahko hitro začnejo. Če bo javno naročilo uspelo, bo krožišče narejeno 30. junija prihodnje leto. Direkcija za ceste bo zanj odštela 450 tisočakov.  

Krožišče bo umirilo promet ob vstopu v naselje, kjer je tudi osnovna šola,  ob njem bodo uredili tudi javno razsvetljavo ter prometne površine za pešce in kolesarje. Med drugim bodo uredili reklamno signalizacijo, ki zdaj ni urejena skladno z zakonodajo. Dolgoročno pa bo krožišče zmanjšalo promet skozi Cerknico, saj je del načrtovane obvoznice. 

V Cerknici si omenjenega krožišča želijo že dobro desetletje,  protokola o gradnji dveh krožišč, pri odcepu za Begunje in v Žajfnici v samem mestu, pa je občina leta 2013 podpisala s takratnim infrastrukturnim ministrom Zvonetom Černačem.

Vir: Direkcija RS za infrastrukturo