Kot je po seji občinskega sveta povzel postojnski župan Igor Marentič, bodo med največjimi investicijami postojnske občine v letu 2017 popolna prenova vodovoda, kanalizacija in izgradnja gasilsko-reševalnega centra. Proračun na prihodkovni strani znaša  26, na odhodkovni pa 29 milijonov evrov. Dobre tri milijone evrov razlike bodo krili z zadolževanjem, čemur so nekateri opozicijski svetniki nasprotovali. Občina Postojna bo sicer leto končala z 88-odstotno realizacijo na obeh straneh bilance, kar jo uvršča med najuspešnejše občine v Sloveniji. Postojnske svetnice in svetniki so poleg proračuna sprejeli še posodobljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa z letnim programom športa ter Odlok o mladini v Občini Postojna, s katerim so postavili formalni okvir za uresničevanje javnega interesa mladih v občini.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan si je v petek v Rakovem Škocjanu ogledal potek sanacije gozdov po napadu lubadarja. Gozdarji so letos za posek odkazali dva milijona kubičnih metrov smrekovine, kar je približno toliko, kot je letni prirast smreke, je povedal Židan, ki številko označuje kot napredek v spoprijemanju z napadom podlubnika v slovenskih gozdovih. Minister je zadovoljen, da se dviguje tudi posek odkazanega drevja. Kljub temu opozarja, da morajo lastniki gozdov poškodovano drevje posekati v nekaj mesecih. Marca ali aprila so bo namreč začel nov razvojni krog podlubnika, s katerim se bodo po besedah Židana uspešneje spopadli v očiščenih gozdovih. Z nedavno spremembo zakonodaje pa bodo državni gozdarji lahko hitreje odreagirali tudi v primerih, ko zasebni lastniki odkazanih dreves ne bodo odstranili. Potek sanacije gozdov je ministru v Rakovem Škocjanu razkazal direktor zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem, ki je povedal, da je prav postojnsko gozdnogospodarsko območje med najbolj prizadetimi v Sloveniji. Oražem je poudaril, da so na začetku intenzivne faze obnove gozdov s saditvijo novih dreves. Obnoviti bo treba okoli 20.000 hektarov površin, večinoma naj bi šlo za naravno obnovo, okoli 2.000 hektarov gozdov pa bo treba obnoviti s saditvijo. Letos so s sredstvi iz državnega proračuna posadili 500.000 sadik, jeseni pa so začeli koristiti tudi denar iz evropskega programa za razvoj podeželja.

Foto: MKGP

Porabniki vode iz vodovodnega sistema Cerknica-Rakek so vedno ogorčeni, kadar jih upravljavec, Javno podjetje Komunala Cerknica, obvesti, da morajo vodo za uživanje prekuhavati. Nazadnje se je to zgodilo 12. novembra, ko je prišlo do napake na ultrafiltracijski napravi, pritožujejo pa se tudi zaradi neprijetnega vonja vode.  

Vodovodni sistem Cerknica-Rakek s pitno vodo oskrbuje približno 10.000 prebivalcev iz 17 naselij. Vodni vir je drenažno zajetje Črne mlake. Surova voda je večinoma mikrobiološko neskladna, zato se pred distribucijo v omrežje obdela na ultrafiltraciji in dezinficira. 

Ultrafiltracija in klor dioksidna naprava sta dimenzionirani za obdelavo 40 l/s, v povprečju se obdela 34 l/s. Komunala Cerknica zavrača namigovanja, da naj bi naprava ne bila dovolj zmogljiva. »Napravi sta dovolj zmogljivi in zadoščata za potrebe celotnega omrežja. Od leta 2010, ko je ultrafiltracija začela obratovati se omrežje ni bistveno širilo, v sistem sta bili vključeni le manjši naselji Goričice in Gorenje Jezero,« še dodaja.

Kot razlagajo, gre pri ultrafiltraciji surova voda skozi grobi filter, kjer se odstranijo grobi delci, ki bi lahko zamašili membranske cevke ultrafiltracije. Nato gre voda skozi ultrafilter, ki odstrani vse neraztopljene trdne snovi, vse mikroorganizme oz. njihove ostanke in tudi tisti del raztopljenih organskih snovi, ki je absorbiran na neraztopljenih trdnih delcih. To je primarna dezinfekcija, ki je namenjena uničenju bolezenskih mikroorganizmov v surovi vodi, torej v procesu priprave in zato poteka na mestu priprave vode. Sekundarna dezinfekcija pa preprečuje razrast bakterij in ščiti vodo pred naknadnim onesnaženjem v omrežju, torej poteka v sistemu distribucije. »Dezinfekcija je učinkovita samo, če je v vodi izmerjena zadostna količina rezidualnega klora oziroma klor dioksida.«

Vodo v vodovodnem sistemu Cerknica-Rakek sekundarno dezinficirajo s klor dioksidom, pred tem so jo s plinskim klorom.

Klor dioksid je močan oksidant, zato se ga v vodo dodaja precej manj kot plinskega klora. Bolje se meša z vodo, ne povzroča korozije in je zelo hlapen. Ker je v vodi obstojen, nudi večjo varnost pred morebitno naknadno okužbo vode. Kot stranski produkt pri dezinfekciji s klor dioksidom nastajajo klorit, klorat in kloridi, ki pa, kot so pokazale toksikološke študije, ne povzročajo tveganja za zdravje ljudi. »Koncentracije reziduala klor dioksida na vodovodnem sistemu Cerknica-Rakek so nadzirane in ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, zagotavljajo pa varno vodooskrbo,« so na Komunali Cerknica pojasnili za naš radio.  

Občani pa so lahko tudi mirni, saj je obveščanje o napakah na sistemu dobro urejeno. Ko je novembra prišlo do zaustavitve procesa priprave pitne vode, je bila napaka preko telemetrije javljena vodji vodovoda. Ko naprava ni delala, so uporabnike z vodo oskrbovali iz vodohranov. Ko je postalo jasno, da napake bo mogoče odpraviti v nekaj urah in bo vode v vodohranih zmanjkalo, so vodo brez obdelave na ultrafiltraciji, a dezinficirano s klor dioksidom, distribuirali v omrežje in hkrati uvedli ukrep prekuhavanja pitne vode, kot je določeno v priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje.  

Kulturno in športno društvo Mušketirji v Postojni deluje že od leta 2000 in združuje okoli 30 članic in članov vseh generacij.Glavni namen društva je spodbujanje kakovostnega preživljanja prostega časa vseh članov društva. Društvo spodbuja športno-rekreativne, kulturne in izobraževalne aktivnosti članov Na eni izmed dejavnosti tega društva, potopisnem predavanju, tokrat o Albaniji, se je o delovanju društva z njegovim članom in predavateljem dr. Zvonetom Žigonom pogovarjala Blanka Markovič Kocen. 

Nazadnje so Mušketirji predstavili Albanijo, fotografija pa je nastala na predstavitvi ZDA.  Foto: Občina Postojna  

Primorsko numizmatično društvo skupaj s filatelistično sekcijo Ilirska Bistrica ta konec tedna organizira tradicionalni dan bistriške numizmatike. Na svoj način bodo obeležili 150-letnico Ilirskega sokola in 200-letnico šolstva na Bistriškem. Pred mikrofon smo povabili predsednika društva Viljema Gombača, ki je povabil tudi na ogled 12. društvene razstave in spregovoril o bistriškem denarju, ki je širši javnosti že dobro poznan. V nedeljo bo od 11. ure dalje pestro v Domu na Vidmu.