V knjižnici v Loški dolini bodo danes ob 18. uri na prireditvi Pripovedujem ti zgodbo spregovorili o izročilu prednikov z obeh strani meje. Slišati bo govore zgornje Kolpe, Čabra, Babnega Polja in Loške doline. Obiskovalci si bodo ogledali tudi film Naši pamenjki – nesnovna dediščina in govor od Babnega Polja in Čabra do Osilnice. Poleg Marka Smoleta bodo današnji večer, ki se bo v knjižnici Stari trg začel ob 18. uri, oblikovali še: Milena Ožbolt, pevke iz Loške doline in pripovedovalci. Pokazali bodo svojo nesnovno dediščino ter podobnosti in razlike v pripovedih, ki nastajale v omenjenih prostorih. Kot pravi Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša iz Plešč na Hrvaškem, je ljudi povezoval tudi les. Furmani iz Loške doline so ponj hodili do vrha Čabranskega, pa tudi sami ljudje s čabranskega konca so z les vozili do Rakeka, daleč na Kranjsko. Beseda bo tekla v zanimivem narečju, govore ob meji so jezikovno zaznamovali tudi ljudje, ki so se tja preselili pred stoletji.  

Palčava šiša je posestniška hiša iz leta 1856 – kulturni spomenik na meji med Hrvaško in Slovenijo. Etnološka zbirka »Palčava šiša« v vasi Plešce  je odprta za javnost od leta 2006 kot pomnik sožitja slovenske, hrvaške in nemške kulture na obmejnem delu obeh držav.  Foto: grad Čabar 

Vrtec Postojna v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna ter domačo občino v četrtek že devetič vabi na prireditev Praznik luči in pozdrav zimi. Čarobno popoldne se bo ob 16.30 začelo v parku Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, kjer bodo goreli ognji, ki jih bodo varovali palčki Gozdarčki. Zbrani bodo ob njih prižgali svoje svetilke. Dogajanje bo spremljala glasba, za katero bo poskrbela glasbena šola, v avli dijaškega doma  bodo rajali  Otroci iz Majlonta, V parku bodo plesale  Snežinke iz Globočnikove šole, program pa bo povezoval čarovnik Grega. Sprevod bo nato krenil proti Titovemu trgu po Tržaški cesti, ki bo v tem času zaprta za promet, in se ustavil pri praznični smreki, kjer bo sledil nastop najstarejših otrok vrtca. V avli inštituta za raziskovanje krasa pa bo praznični sejem izdelkov strokovnih delavk vrtca. Sodelovala bo tudi vrtčevska kuhinja. Izkupiček bodo namenili skladu vrtca, je povedala Vlasta Brecelj Črnič. 

Idejni in organizacijski vodja projekta vzgojiteljica Vlasta Brecelj Črnič 

Decembra pa je potekala še zadnja, četrta, javna razprava o celostni prometni strategiji v Občini Logatec. Občani so na njej oblikovali vizijo razvoja prometa v občini ter začeli z izbiro konkretnih ukrepov.

Na njej so predstavili osnutek vizije, ki so ga udeleženci pod mentorstvom pripravljavcev celostne prometne strategije dokončno oblikovali.    

Zapisali so, da bo občina Logatec poskrbela, da bo Logatec postal prometno varen in urejen ter zagotovila dobre pogoje za visoko kakovost življenja prebivalcev.

S kakovostnim, strateškim in celovitim urejanjem peš in kolesarskih poti ter zelenih površin na območju celotne občine bo spodbujala k uporabi trajnostnih načinov mobilnosti ter pogostejšemu obiskovanju javnih površin tudi v prostem času. Z dobrimi zgledi zaposlenih bo spodbujala trajnostno mobilnost tudi na krajših razdaljah.

Občina bi poskrbela, da tranzitni promet iz industrijskih con ne bo motil domačinov in bo za potrebe tranzitnega prometa in bolj trajnostne mobilnosti uredila prostore za spodbujanje P+R in sopotništva. Uvedla bo lokalni javni potniški promet in spodbujala razvoj železniškega prometa.

K uresničevanju vizije bi pomagala  nova cestna povezava med obema industrijsko-obrtnima conama ter izgradnja parkirišča za tovorna vozila. Tako razbremenjeno bi sev središče mesta odprlo pešcem in kolesarjem. Udeleženci so izpostavili državno cesto na območju Sončnega Loga in novega trgovskega središča, kjer pogrešajo prometno ureditev primerno za pešce in kolesarje.

 Javno razpravo je skozi risbe spremljal logaški umetnik Vid Sark. Njegove ilustracije bodo na ogled od 12. januarja 2017 naprej v prostorih Upravnega centra Logatec.  

Predsednik republike Borut Pahor je  z redom za zasluge odlikoval tudi revijo Acta Carsologica. 

Revija Acta Carsologica je z redom za zasluge odlikovana za izjemen prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega krasoslovja ter uveljavljanju slovenske znanosti v svetu.

 Kot piše v obrazložitvi reda za zasluge, je Acta carsologica vodilna krasoslovna revija na svetu. Izhajati je začela pred 60 leti, ko so člani Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni v svoji reviji poročali o svojem delu. Pozneje so se jim pridružili še drugi poznavalci krasa. Objavljali so ugotovitve raziskovanj notranjskega in primorskega krasa, Cerkniškega jezera z okolico, geološka kartiranja ozemlja med Postojno, Planino in Cerknico, študije jamskih sedimentov in drugo.

V 80. in 90. letih minulega stoletja je revija pridobila ugled v mednarodni strokovni javnosti, v njej so začeli objavljati znanstveniki z vsega sveta. Danes je Acta carsologica revija z mednarodno vsebino, mednarodnim značajem in mednarodnim uredniškim odborom. Med avtorji so vodilne svetovne avtoritete v krasoslovju in med njimi se visoko uvrščajo slovenski strokovnjaki.

Foto: fb predsednika republike 

Kegljaška zveza Slovenije je prejšnji teden razglasila najboljše v zadnji sezoni. Med članicami je kegljačica leta postala Brigita Strelec iz kluba Triglav Kranj, v moški konkurenci pa je ta laskavi naziv dobil član Konstruktorja iz Maribora Timi Jurančič. V mladinski konkurenci sta bila najboljša Tina Radelj iz Trebnjega in član kluba Ljubelj-Tržič Blaž Čerin.  Ženski klub leta je postal Triglav Kranj pred Celjem in Brestom Cerknica, moški pa Kamnik pred Konstruktorjem in Triglavom. Med kadeti je bil najboljši član Proteusa iz Postojne Žiga Požar, med kadetinjami pa je priznanje prejela Tina Hren iz cerkniškega Bresta. Kadete iz Postojne iz kadetinje iz Cerknice pa je Kegljaška zveza Slovenije nagradila v ekipni konkurenci.

Foto: Kegljaška zveza Slovenije