Konec minulega leta je komisija, sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov, ki je v letu 2016 izvedla prvo preverjanje območij z znakom evropske dediščine, objavila svoje poročilo in odločitev, da lahko vseh 20 območij obdrži znak, med njimi tudi partizanska bolnica Franja. Ta se kot edina v Sloveniji ponaša s tem znakom.

 Znak evropske dediščine je od leta 2011 ukrep Evropske unije, ki temelji na medvladni pobudi iz leta 2006. Znak poudarja simbolno vrednost in veča prepoznavnost spomeniških območij, ki so imela pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope ali pri oblikovanju Evropske unije.

Na podlagi ukrepa so se območja prvič prijavljala v letu 2013, prvi štirje znaki pa so bili podeljeni aprila 2014. Med slovenskimi območji se kandidirala Žale, Javorca, Partizanska bolnica Franja in kartuzija Žiče. Podeljenih je bilo 16 znakov, iz Slovenije je znak dobila samo bolnica Franja.

Pomemben kriterij za pridobitev znaka je poleg evropske dimenzije območja tudi kakovosten projekt s predvidenimi aktivnostmi, s katerimi se ta dimenzija izpostavi, so sporočili iz Mestnega muzeja Idrija.

Lani je potekalo prvo ocenjevanje, kako območja uresničujejo načrtovane projekte in s tem izpolnjujejo kriterije, predvidene za nosilce znaka. Vsa območja so morala izdelati in komisiji do konca februarja 2016 predložiti pisna poročila o izvedenih aktivnostih ter pripraviti plan do leta 2020, ko bo potekalo naslednje ocenjevanje.

Aprila 2016 je v Bruslju potekalo letno srečanje območij z znakom evropske dediščine. Na osnovi zbranih podatkov je evropska komisija pripravila poročilo, ki poleg zbranih dejstev vključuje tudi priporočila posameznim območjem, kaj bi bilo potrebno popraviti oziroma izboljšati do naslednjega ocenjevanja.

Za Partizansko bolnico Franja evropska komisija meni, da je kljub omejenim virom dosegla odlične rezultate v komunikacijskih aktivnostih in različnih izobraževalnih programih. Ob tem so ji priporočili, da bi za še boljše rezultate morala kadrovsko okrepiti ekipo, ki skrbi za območje.

V Evropi je trenutno 29 območij, ki se ponašajo z znakom evropske dediščine. Povezujejo se v mrežo, v okviru katere potekajo različna srečanja, izobraževanja in izmenjave dobrih praks.

Izbor območij, ki prejmejo znak, poteka bienalno, vsaka država lahko kandidira dve območji, izbrano pa je le eno. Naslednja podelitev bo v letu 2018, ki bo tudi leto evropske kulturne dediščine.

V nedeljo so občani našli še najmanj tri poginule ptice. Na Bledu je ob jezeru poginila raca, v Ilirski Bistrici čaplja, na Ptujskem jezeru pa kormoran. O vseh primerih so bile obveščene pristojne službe, so sporočili s centra za obveščanje. Čapljo, ki se je nenavadno obnašala, je včeraj ob 16.30 na travniku pri Aljaževem bregu v Ilirski Bistrici opazil občan. Ob prihodu dežurne veterinarke se je izkazalo, da je čaplja poginila. Dežurna veterinarka je čapljo prevzela in odpeljala na nadaljnjo analizo.

Foto: wikipedia 

 Na slovesnosti v Jamskem dvorcu smo v soboto zvečer podelil priznanja ona ali on. Poslušalci ste v izboru največ glasov namenili ultramaratonki Andreji Sterle Podobnik iz Starega trga pri Ložu, ki je pred dvema mesecema  nastopila na ultramaratonskem teku okoli najvišje gore na svetu, Mount Everesta – Everest Trail Raceu. Radijska postaja je v sodelovanju z gospodarsko in obrtno-podjetniško zbornico podelila tudi priznanja uspešnim gospodarstvenikom in podjetnikom. Priznanji gospodarski uspeh leta sta prejeli družbi Plama-pur iz Podgrada in Oro orodjarna iz Neverk. Priznanji podjetniške zbornice pa sta odšli v Logatec in Zagorje, k družbama Menard RA ter Marinčič.

Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik DZ Milan Brglez in predsednik republike Borut Pahor. Pahor je v nagovoru dejal, da je za vsako skupnost zelo pomembno, kakšno je prevladujoče družbeno vzdušje. “Če bo spodbujalo v ljudeh plemenite vrednote in stremljenja, smemo bolj upravičeno pričakovati vsestranski napredek v korist vseh. Če pa bo spodbujalo v ljudeh nestrpnost in sovraštvo vseh vrst, se skoraj lahko zanesemo, da jo bo to prej ali slej vodilo do njene krize ali celo zatona,” je dejal. 

 Andreja Sterle Podobnik, ki pravi, da se vse lahko stori, če se hoče, je v pogorju Himalaje tekmovala med 6. in 18. novembrom. Čeprav ni veljala za favoritko, je v šestih dneh v izjemno težkih okoliščinah in s skoraj nečloveškimi napori pretekla 160 kilometrov in premagala več kot 29 tisoč metrov višinske razlike. V ledenem mrazu in vetru ter ob pomanjkanju kisika v zraku je dosegla čas 30 ur in 53 minut in bila tako najboljša med vsemi profesionalnimi  ženskimi konkurentkami. V absolutni konkurenci pa je s časom zasedla več kot odlično drugo mesto. Z  močjo in trmo pa  je v tej vrhunski in ubijalski izkušnji premagala tudi in predvsem samo sebe in svoje lastne omejitve. Sicer uspešna podjetnica in mati dveh otrok si je tako poklonila najlepše, tako zelo želeno  darilo za 40. rojstni dan.

Podjetje Plama Pur iz Podgrada, proizvajalec mehke poliuretanske pene z več kot 50-letno tradicijo, svoje izdelke trži po Evropi in svetu. Največ izdelkov proda avtomobilski industriji. Stalno rast in razvoj ter prepoznavnost podjetja  omogočata najsodobnejša tehnologija in tim izkušenih strokovnjakov. Z izpolnjevanjem potreb odjemalcev in končnih porabnikov ter z utrjevanjem dolgoročnega partnerstva zagotavlja uravnoteženo rast in razvoj podjetja, zadovoljstvo lastnikov in zaposlenih. O uspehu govorijo tudi številke: lanski čisti dobiček je bil 3 milijone 130 tisoč evrov, dodana vrednost na zaposlenega je leta 2015 znašala dobrih 55 tisoč 600 evrov.  Sistem vodenja kakovosti so v Plami Pur d.d. zasnovali na aktualnih predpisih, smernicah in dobri praksi, ki veljajo za proizvodnjo in predelavo mehkih poliuretanskih pen. Že od vsega začetka je podjetje tesno povezano s kraško – brkinskim območjem, mnogim zagotavlja tudi socialno varnost in življenjski standard. Direktor podjetja je mag. Uroš Barba.

Podjetje Oro orodjarna s sedežem v Neverkah se od leta 1991 ukvarja s CNC obdelavo, predelavo termoplastov in montažo plastičnih izdelkov. Z vlaganjem v najsodobnejšo strojno opremo in strokovno usposobljenost zaposlenih se je majhna orodjarna razvila v doma in v Evropi prepoznavno podjetje za izdelavo orodij za brizganje plastičnih mas. S kakovostno projektivo, odličnimi tehnološkimi rešitvami in zahtevnimi pet-osnimi CNC obdelavami zagotavljajo zanesljivo podporo avtomobilski in orodjarski industriji. Njihova vizija je postati pomemben strateški partner in dobavitelj termoplastičnih orodij velikim podjetjem v Evropi in uveljaviti lastno blagovno znamko, ki bo prepoznavna po strokovnosti in kakovosti.  Leta 2014 se je podjetje preselilo  v lastno proizvodno halo v IC Neverke, kjer ima še boljše možnosti za nadaljnjo rast in razvoj. In če bodo nadaljevali trend iz preteklih let, ta ne bo izostal. Lani so se namreč čisti prihodki od prodaje v primerjavi z letom 2014 skoraj podvojili in so lani znašali dobrih 5 milijonov evrov. Oro orodjarna d.o.o. pa se lahko pohvali tudi z  555.666 evri čistega dobička. Direktor je Drago Klun.

Podjetje Menard RA ima skoraj že 40-letno tradicijo. Ustanovil ga je zdajšnji logaški župan Berto Menard, ki je dejavnost – ta je v začetku obsegala popravilo elektromotorjev,  servisiranje bele tehnike in hladilnih sistemov – prepustil svojim trem sinovom. S svojim znanjem in drznimi mladostnimi idejami so pripomogli k rasti in kakovostnim izdelkom, ki se lahko kosajo s konkurenčnimi izdelki drugih priznanih blagovnih znamk. Obrt danes obsega trgovino, servis in montažo bele tehnike, hladilnih sistemov, toplotnih črpalk in klima naprav. V širok spekter dejavnosti so vključili tudi lastno proizvodnjo toplotnih črpalk, hladilno zamrzovalnih komor, kondenzacijskih sušilnic za les in zorilnic mesa.  Podjetje z znanjem in kakovostjo uspešno konkurira na trgu in je sposobno zadostiti zahtevam še tako zahtevnih strank. Direktorji podjetja Menard RA d.o.o. so Damjan Menard, Miha Menard in Domen Menard.

Začetki podjetja Marinčič d.o.o. segajo v leto 1969, ko je Janez Marinčič začel z izdelovanjem lesenih ročajev, torej bo kmalu praznovalo (neuradno) petdesetletnico. Sicer pa v današnji  obliki in pod tem imenom deluje od leta 1991. Vse njegove dejavnosti so ali so bile povezane z lesom – žaganje, izdelovanje profiliranega lesa, parketa in ladijskega poda, proizvodnja lesnih briketov, sušenje in trgovina z lesom. Veliko večino gradbenega lesa izvozijo na afriški trg, nekaj ga ostane tudi v Evropi.. O delu 10 zaposlenih in več kot 20 pogodbenih sodelavcev veliko pove podatek, da so prihodki podjetja letos presegli milijon 500 tisoč evrov. Rast podjetja je 10-odstotna.  Pri vsem skupaj pa v Marinčič d.o.o. ne pozabljajo na zeleni moment – ukvarjajo se tudi z reciklažo lesa v gradbeništvu – vse lesne ostanke namreč predelajo in tako prispevajo k varovanju okolja. Direktor podjetja je Janez Marinčič.

Za priznanje ona ali on se je decembra potegovalo enajst mesečnih finalistov. Poslušalci so izbirali med dirigentom godbe Cerknica Mitjem Dragoličem, dobitnikom zlatega znaka Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, vodjo reševalne akcije v januarski množični nesreči na avtocesti Gregorjem Vidrihom iz Zdravstvenega doma Postojna in postojnskim lokostrelcem Rokom Bizjakom, dobitnikom bronaste medalje na svetovnem mladinskem prvenstvu. Finalistke so bile tudi Tatjana Hvala iz Borea , vodja  projekta Postojna – otrokom prijazno Unicefovo mesto, Cerkničanka Tina Hren, svetovna kegljaška prvakinja v dvojicah in dobitnica bronaste medalje na Svetovnem kegljaškem prvenstvu v Novigradu ter predsednica Baletnega društva Postojna,  ki je letos obeležilo 10. obletnico, Mateja Kocman. V nadaljevanju so poslušalce prepričali Mojca Korent iz skupine Facemame iz Pivke, trenerka evropskih prvakinj navijaških in plesnih skupin, Samo Vesel, dolgoletni vodja postojnskega festivala Zmaj ´ma mlade, ki je letos praznoval 20-letnico, ter režiserka in scenaristka proslave »Primorska. Srčna.«, ki je potekala v Postojni, Silva Bajc. Zadnja finalista sta bila iz Loške doline: slikar tetraplegik, pesnik in pisatelj, vodja Zavoda Ars Viva iz Loške doline Benjamin Žnidaršič in kasnejša zmagovalka Andreja Sterle Podobnik.

Zbranim na slovesnosti je zapel odlični Rudii Bučar, nasmejal pa jih je Boris Kobal. 

Od 9. januarja pa vse do 5. februarja 2017 bodo v Kovinoplastiki Lož gostovali izdelki nagrajencev natečaja Naredimo drugače!, ki po Primorsko-notranjski regiji potuje že od junija 2016, razstava v Kovinoplastiki Lož pa je ena zadnjih pred objavo novega natečaja. Kot pojasnjujejo sodelavci Centra za inovativnost in razvoj, ki od januarja 2015 deluje pod okriljem RRA Zeleni kras, so tovrstni natečaji pomemben del ozaveščanja o pomenu inovativnosti za razvoj tako posameznikov kot celotne družbe. Ideje mladih pozdravljajo tudi v Kovinoplastiki Lož, kjer je inovativnost nujen predpogoj za kakovostno delo in uspešen razvoj podjetja, ki  sodeluje tako na regijskih kot nacionalnih izborih inovativnih idej. Razstava Naredimo drugače! bo v prostorih podjetja na ogled  zaposlenim, zunanjim obiskovalcem pa ob delavnikih med 16. in  17. uro. Svetovalka Jana Nadoh Bergoč pa že napoveduje razpis novega natečaja, ki bo mlade tudi tokrat vprašal, kaj lahko naredijo na področju ekoloških in družbenih inovacij. Absolutna zmagovalka prvega natečaja je bila postojnska Osnovna šola Miroslava Vilharja, ki je požela vsa tri prva mesta: prvonagrajeni tretješolci so predstavili zanimivo idejo reševanja stisk osamelih starejših ljudi, Vita Šavli, ki je prejela drugo nagrado, je svoj pogled na reševanje družbenih in okoljskih problemov upesnila v pronicljivi pesmi Stroj za spametovanje ljudi, tretjenagrajena Arja Ela Hvala pa je predstavila povsem drugačen koncept javne kuhinje, ki ne bi služila le zadovoljevanju potrebe po prehranjevanju, pač pa tudi po druženju in medgeneracijskem sodelovanju.

Hiša kulture v Pivki vabi na otvoritev razstave Zorana Pungerčarja Prazni označevalec, ki bo danes ob 19. uri, in na spremljevalno otroško ustvarjalno delavnico, ki bo v soboto, 14. januarja, ob 10. uri za otroke od 3. do 5. leta in ob 11. uri za otroke od 6. leta dalje. 

Zoran Pungerčar je diplomiral na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer grafična tehnika. Deluje na področju grafike, ilustracije, risbe in slikarstva. Od leta 2011 vodi mikro založniški projekt Look Back and Laugh, preko katerega izdaja fanzine in knjige umetnika. Od leta 2015 je del grafičnega kolektiva Riso Paradiso, ki raziskuje grafično tehniko risografija. Živi in dela v Ljubljani.

Umetnik skozi svoj vizualni jezik raziskuje barve in oblike, ki so osnovane na preprostosti in neposrednosti. Skozi kombinacijo materialov gradi površine stiliziranih, skorajda ornamentalnih abstraktnih oblik, izraznost ploskovitosti pa nadgrajuje s karakterno gesto. Na tokratni razstavi bo predstavil svojo najnovejšo produkcijo slik, risb in grafik. Pri tem bo skušal prebiti meje dojemanja razstavljenih del kot ločenih okvirjenih entitet, tako da jih bo povezal s specifiko prostora, v katerem bodo razstavljena, preko oblik in barv, ki bodo segale izven del samih.

Kuratorka razstave je Mojca Grmek.

Hiša kulture pa otroke pa vabi tudi na spremljevalno ustvarjalno delavnico Priigraj si sliko, ki bo v soboto, 14. januarja. 

Najprej si bodo ogledali razstavo in ob tem spoznali Zoranovo preigravanje z liki, podobami in barvami. Videli bodo, da je ustvarjanje lahko tudi igrivo dejanje, zato bodo po svoje priredili namizno igro, s katero bomo nato ustvarili več kolažnih slik. Kot pri igri Človek ne jezi se, bodo tudi pri tej igri metali kocko, vendar ne za število korakov, pač pa za like in barve, ki jih bodo sami ustvarili, in si tako z vsako novo igro priigrali novo sliko. Ker bodo pri tem poleg čopiča in barv potrebovali kocke, jih prinesite s sabo na delavnico.

Delavnica bo potekala v prostorih Hiše kulture v Pivki. Za manjše otroke je želeno spremstvo staršev. Delavnica je brezplačna. Vse potrebščine bodo na voljo.

Delavnico bo vodila akademska slikarka in pedagoginja Tanja Milharčič