Prav danes mineva 140 let od  rojstva pesnika Dragotina Ketteja, ki so mu domačini pred desetimi leti posvetili Kettejevo pot. Začrtalo jo je društvo z istim imenom, ki je tako želelo predstaviti pesnika z veselo in neomadeževano dušo«, kot je o njem zapisal prijatelj Ivan Cankar, ter nas popeljati po krajih v zaledju najvišjega nealpskega vrha v Sloveniji – Velikega Snežnika. Pot začnemo v Trnovem, na Kettejevi ulici, kjer je tudi rojstna domačija pesnikove matere Ane Valenčič in stavba, kjer je živel Janez Valenčič, Anin stric, ki je pomagal osirotelemu Dragotinu.

Pot nas pripelje tudi do cerkve Svete Helene, pod katero najdemo spominsko sobo Dragotina Ketteja. ..

Do 19. februarja v Jožefovi galeriji Doma Marije in Marte v Logatcu razstavljata Janez Ovsec in Franc Musec, slikarja in člana Društva likovnikov Logatec. Franc Musec se s slikanjem resneje ukvarja vsaj 40 let, v tem času je nekaj logaških domačij naslikal že večkrat.  Z deli Janeza Ovsca pa se v zadnjih nekaj letih, tudi na samostojnih razstavah, srečujemo v Logatcu in drugje po Sloveniji. Oba razstavljavca sta navdušena krajinarja. Musec za slikanje uporablja olje na platnu in vse detajle v naravi izrisuje skorajda s fotografsko natančnostjo, medtem, ko Ovsec ustvarja s tehniko akvarela mokro na mokro, njegovo slikanje narave pa je rahlo zakrito, bolj sproščeno, odprto. Slikarstvo Janeza Musca bi lahko opredelili kot visoki realizem, do potankosti premišljena so njegova dela, njegove vsebine ne potrebujejo posebnih razlag. Pri Janezu Ovscu se srečamo z barvnimi razlivanji, znotraj izbrane palete pa nenehno spreminja tonalitete. V teh sproščenih oblikah se lahko začuti avtorjev karakter, umirjenost, posredno celo meditativnost. Pogled na naravo in pokrajino na dva popolnoma različna načina in skozi različne notranje predstave.

V Vrtcu Postojna bo danes prvi izmed petih dnevov odprtih vrat. Pred mikrofon smo povabili ravnateljico Tonjo Ferjančič, ki je povedala, da se na dnevu odprtih vrat z vrtcem prvič srečajo otroci, ki se bodo v ustanovo vključili jeseni. V vrtec Postojna je sicer vključenih kar 660 otrok.

Ramsarska konvencija danes vključuje že več kot 160 držav. Na podlagi kriterijev, ki jih določa, je med ramsarska – mednarodno pomembna – uvrščenih že več kot 2230 mokrišč. Na današnji dan leta 2006 se je pod številko 1600 mednje vpisalo Cerkniško jezero s Križno jamo in z Rakovim Škocjanom. Na slovesnost, ki je pred enajstimi leti v cerkniški knjižnici potekala ob odprtju fotografske razstave Tineta Scheina »Skrite podobe Notranjskega regijskega parka«, je listino prinesel Tobias Salathe, takratni koordinator Ramsarske konvencije za Evropo. Jezeru in vsem, ki skrbijo zanj,  je zaželel dobrodošlico v klubu elitnih in pojasnil, da naziv mokrišče mednarodnega pomena  priča o izjemnosti Cerkniškega jezera in mu na svetovnem zemljevidu daje še večjo prepoznavnost. Cerkniško jezero je največje ramsarsko območje v Sloveniji, kjer sta mokrišči mednarodnega pomena še Sečoveljske soline in Škocjanske jame.

Slovesnost leta 2006   Foto: Ramsar Convention

Družba KJK Investicije 7 je objavila prevzemno ponudbo za Kovinoplastiko Lož, v kateri ima skupaj z družbo KJK Investicije 6 nekaj manj kot 94-odstotni delež. Ponudba, ki bo trajala od 20. januarja do 20. februarja, se nanaša na nekaj več kot šest odstotkov delnic, ki jih še nima v lasti. Za eno delnico ponuja 10,77 evra.

Finski sklad KJK je v lastništvo Kovinoplastike Lož vstopil konec lanskega julija, ko je prek ene od svojih družb od Kovinoplastike Lož družbe pooblaščenke kupil 88,92 odstotka delnic Kovinoplastike. Nato je v začetku lanskega septembra od družbe MSIN odkupil še 4,87 odstotka delnic Kovinoplastike Lož. Cena za delnico je v obeh primerih znašala 10,7661 evra, je razvidno iz današnje javne objave prevzemne ponudbe v Delu.

KJK Investicije 7 je namero za prevzem objavil 21. decembra lani in o njej obvestil agencijo za trg vrednostnih papirjev, agencijo za varstvo konkurence, vodstvo in predstavnike delavcev Kovinoplastike Lož in predstavnike delavcev KJK. Za pridobitev delnic iz prevzemne ponudbe ne potrebuje dovoljenja ali soglasja katerega od organov. V njej tudi ni določil praga uspešnosti ponudbe.

V Kovinoplastiki Lož, ki proizvaja stavbno okovje, kuhinjsko opremo ter drugo orodje in izdelke, je zaposlenih okoli 650 ljudi. V zadnjih letih so družbo pestile številne težave, ki so posledica upada poslov v krizi, problemov z dolgovi, umika nemškega poslovnega partnerja, k finančnim težavam pa je prispeval tudi propadli delavski prevzem.

Finski finančni sklad je v Sloveniji navzoč v podjetjih Iskra ISD, Don Don, Tomplast in Pekarni Grosuplje. V Kovinoplastiki Lož je konec decembra lani postavil nov nadzorni svet, ki ga sestavljajo predsednik Josip Vuk, namestnik Martynas Česnavičius ter člani Kustaa Aima, Aleš Hoge in Branka Turšič. Ti so za predsednika uprave postavili Boruta Flandra, člana uprave pa sta Aleš Tišler in Davor Jukić.

Vir: STA