V Postojni so odprli Večgeneracijski center, ki v projektu povezuje šest občin. Skrbel bo skrbel za medgeneracijsko dogajanje in predstavlja osrednji prostor zbiranja v lokalnem okolju, njegov namen pa je druženje, ohranjanje oziroma širjenje socialne mreže in zadovoljevanje potreb različnih oblik družin, posameznih družinskih članov v vseh življenjskih obdobjih, starejših in drugih ranljivih skupin. Večgeneracijski center bo naslednjih pet v občini Postojna deloval pod okriljem Zavoda Znanje Postojna oziroma organizacijske enote Ljudska univerza Postojna, aktivnosti pa bodo potekale v Zeleni dvorani. Postojnski center bo vodila dr. Vanita Nina Hočevar, ki je že v pripravah na razpis oblikovala širok nabor aktivnosti po posameznih ciljnih skupinah. V naslednjih petih letih bo tako Večgeneracijski center izvajal dejavnosti na področju informiranosti, socialne vključenosti, znanja in aktivacije. Projekt bo zajemal večgeneracijske centre v občinah Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka, Cerknica, Loška dolina in Bloke, v njem pa so prijavitelji upravičeni do 3,5 zaposlitev, ki so si jih določili glede na obseg aktivnosti in potrebe. Sicer pa bo projekt, ki ga financirata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (15 odstotkov) in Evropski strukturni in investicijski sklad (85 odstotkov) trajal pet let.  V prispevku je o dejavnostih pregovorila Vanita Nina Hočevar. 

Projekt so predstavili Tina Bazjako, predstojnica Ljudske univerze Postojna, župan Igor Marentič in vodja centra Vanita Nina Hočevar. 

Foto: Občina Postojna 

Kosovelov dom Sežana, ki letos praznuje 25. letnico, je kulturni center Krasa, ki v prvi vrsti ponuja najrazličnejše kulturne prireditve. Dom ima zaradi svoje geografske lege pomembno funkcijo pri zagotavljanju kulturnih dobrin prvenstveno prebivalcem Krasa in Brkinov, pa tudi širši regiji. Z lanskim ibiskom so izjemno zadovoljni, je povedala direktorica Nina Ukmar, pester pa bo tudi program v prihajajočih mesecih. Danes bo tam večer slovenske popevke z Alenko Godec, Nuško Drašček in Ladom Leskovarjem… 

Ob 12.16 je v Hrušici eksplodirala peč centralne kurjave v kurilnici stanovanjske hiše. Gasilci PGD Podgrad in Ilirska Bistrica so s termo kamero pregledali okolico peči in prezračili prostore.

V Slovenskem pokalu Cockta v smučarskih skokih so 8. januarja v  Žireh nastopili tudi dečki do 12. leta iz Smučarsko-skakalnega kluba Logatec. Vso konkurenco je ugnal Nik Gostiša Lah, na 9. mesto je skočil Kristjan Žerjal in na 17.  Jan Bricelj. V konkurenci dečkov do 13. leta je Ožbej Rudolf  zasedel 11.mesto. Fantje do 12. leta so na naslednji tekmi Regijskega pokala Cockta, ki je potekal v ljubljanskem Mostecu 12. januarja,  s trojno zmago premagali vso konkurenco. Nik Gostiša Lah je zmagal, Jan Bricelj je bil drugi, tretje mesto pa je osvojil Kristjan Žerjal, Andraž Krašna je zasedel 9. mesto, Žiga Šabec je bil 13., Ožbej Rudolf je v konkurenci do 13. leta pristal tik pod odrom za zmagovalce na četrtem mestu.

V članski konkurenci za pokal Cockta, ki je potekal  10. januarja v Kranju, je Andraž Modic skočil na tretje mesto, Matej Likar na 11. in Tim Babnik na 14.mesto. V konkurenci mladincev do 18. leta je 26.mesto zasedel Žan Trpin, 27. je bil Jernej Žnidaršič in 34. Nik Knaus. Med mladinci do 20. leta je Jaka Matko osvojil 14.mesto.

Prav tako je v Kranju, 14. in 15. januarja,  potekal Pokal Cockta za dečke do 15. leta, kjer je Tim Trpin zasedel 17. mesto. Med desetletniki sta Svit Spetič in Jaka Bahun zasedla 14. in 17. mesto.

Na mednarodnem prizorišču je v poljskih Zakopanih 7. in 8. januarja nastopil Andraž Modic in v FIS pokalu priskakal 13. in 26. mesto.

Notranjski regijski park računa, da bo za svoje delovanje na področju varovanja narave, prejel denar iz različnih razpisov. Prijavil se je na t.i. Life sklad, računa tudi na kohezijska sredstva, partner Zavoda za gozdove Slovenije v mednarodnem podonavskem programu Danube pa je že. Park bo znotraj tega projekta definiral, kako in na kakšen način naravne vrednote, ki jih ima, lahko pripomorejo k razvoju trajnostnega gospodarstva na Notranjskem. Z Life projektom želi na Cerkniškem jezeru vzpostaviti stanje, kakršno je bilo, preden je vanj začel posegati človek. V Cerknici upajo še, da bo pripravili dovolj dobre projekte za varovanju narave, da jim bo denar zanje odobrilo okoljsko ministrstvo iz kohezijskega sklada. 

Cerkniško jezero pozimi   Foto: Tine Schein, NRP