Občina Logatec namerava energetsko obnoviti še pet javnih stavb, ki so v njeni lasti: podružnični šoli Laze in Hotedršica; stavbo nekdanje šole v Rovtah, kjer zdaj domujejo knjižnica, glasbena šola in društva; v Dolnjem Logatcu stavbo, v kateri sta streho nad glavo našla komunalno podjetje in pihalni orkester; v Gornjem Logatcu pa Kulturni dom Tabor. Energetska sanacija vseh petih stavb je vredna kar milijon evrov, občina upa, da bo 80 odstotkov denarja zanjo dobila na razpisu.
Novice
- Avtor:Maruša Mele Pavlin
ŽUPANI PROTI ODPOKLICU
Nekaj županov, ki so spremljali obravnavo o noveli zakona o lokalni samoupravi, o kateri bo DZ po vetu DS danes znova glasoval, so izrazili nestrinjanje s predlogom uzakonitve odpoklica župana. K mirnemu protestu v DZ jih je pozvalo Združenje občin Slovenije. Po predstavitvi stališč so menili, da bi pri odločanju o tem moral prevladati zdrav razum.
Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je v izjavi medijem v DZ dejal, da je bil veto državnega sveta na novelo zakona o lokalni samoupravi upravičen, zato je tudi danes, ko bodo poslanci o njem znova glasovali, potreben “trezen premislek”.Če menijo, da je institut odpoklica župana potreben, je nujno, da se v zakon vpeljejo jasnejši in bolj neposredni inštrumenti za prepreko zlorab, je dodal. Po njegovi oceni bi se institut odpoklica župana, kot so ga predlagali v SMC, v 95 odstotkih zlorabljal za politične namene.
“Tisti poslanci, ki ga bodo podprli, svojemu okolju ne bodo naredili kakšne velike koristi,” je dejal Smrdelj. Prepričan je sicer, da je zdajšnji sistem lokalne samouprave dober, stabilen in operativen.
Združenje občin Slovenije bo zagotovo s Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije vložilo ustavno presojo, je napovedal. “Verjetno vsaka svojo”, je poudaril in dodal, da bodo zelo verjetno ustavne presoje vložile tudi same občine.
Smrdelj je skoraj prepričan, da bo zakon, če bo sprejet, padel na ustavnem sodišču. Meni, da je volilna pravica tako varovana v ustavi, da tak zakon nima perspektive.
Državni svetnik Milan Ozimič meni, da institut odpoklica župana “sam po sebi ni nobena grožnja” županom oziroma funkcionarjem, bo pa (z)motil delovanje lokalne samouprave in tudi delovne naloge župana, ki je po njegovih besedah motor občine in rešuje stvari, ki so za občane pomembne.
Kot je Ozimič pojasnil medijem po obravnavi v DZ, je po njegovem prepričanju glavni problem pomanjkanje vsebinskih kriterijev, kdaj bo institut uporaben. Gre zgolj za “tehnikalije, ki so obrobnega značaja”.
Poudaril je, da poslance v odločanju o tej noveli zakona ne vežejo nobena koalicijska pogodba in nikakršna evropska pravila, zato je po njegovem prepričanju treba, kot je dejal že Smrdelj, o tem presojati zdravorazumsko.
Na poziv k mirnemu protestu združenja občin se je odzvalo nekaj županov. Tako so v DZ med drugimi danes prišli župani iz Maribora, Bleda, Podčetrtka, Kidričevega, Mislinje, Cerknice, Šentjurja, Litije, Dravograda in Kozjega.
“Sam nimam problema z institutom odpoklica župana, menim pa, da ko gre za takšne strukturne spremembe v našem političnem sistemu, mora to veljati za vse,” je dejal mariborski župan Andrej Fištravec.
Županja občine Dravograd Marijana Cigala pa je v izjavi za STA povedala, da je zelo razočarana, ker se sprejema takšen zakon. Po njenem mnenju je namreč zelo enostranski in ne dovolj strokoven. Takšen zakon, kot ga hočejo sprejeti, zagotovo pomeni začetek konca lokalne samouprave, je bila ostra.
Poslanec SMC Jani Möderndorfer pa je v izjavi medijem dejal, da se z novelo zakona ljudem daje tretjo možnost odločanja. Če so do sedaj imeli možnost iti na volitve in referendum, bodo šli sedaj, če bo zakon sprejet, tudi na odpoklic župana, je pojasnil. “Velja pravilo, da tako kot si bil izvoljen, tako si lahko tudi razrešen. Po tem principu je zakon tudi zasnovan,” je dodal.
Avtor:STAZLOMLJENA NOGA IN VOŽNJA POD VPLIVOM DROG
Policisti so včeraj v Postojni obravnavali prometno nesrečo, v kateri jo je skupila peška. Ob 14.40 jo je povzročila 36-letna voznica osebnega avtomobila. Postojnčanka je vozila po Volaričevi ulici in v križišču zavijala desno na stransko cesto. Pri tem je s prednjim levim delom vozila na prehodu za pešce zadela 84-letno peško iz okolice Ilirske Bistrice. Peško, ki si je zlomila nogo, so odpeljali so jo v ljubljanski klinični center. Povzročiteljica si je prislužila kazensko ovadbo.
Ob 22.43 pa so policisti pri Ilirski Bistrici ustavili 37-letnega državljana Hrvaške, voznika osebnega avtomobila. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,00 mg/l, odrejeni postopek za prepoznavo simptomov vožnje pod vplivom prepovedanih drog in hitri test, ki ga je opravil, pa je bil pozitiven. Policisti so zanj odredili še strokovni pregled v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica. Ker je odklonil odvzem krvi, so ga pridržali, obdolžilni predlog mu ne bo ušel.
PO SMUČANJU BODO KUHALI ŠE KOLERADO
Na Blokah so zadovoljni, ker je planoto pobelil sneg, mraz pa je stisnil, kot se spodobi. Kar nekajkrat so se zbudili v minus triindvajset stopinj Celzija. Razmere so za tek na smučeh idealne, v TIC-u pa so se odločili, da na delavnici tradicionalnih notranjskih veščih in znanj udeležence naučijo še, kako se skuha tradicionalna notranjska kolerada.
Foto: fb Bloke – tekaške proge
Avtor:Maruša Mele PavlinJSKD NAGRADIL MARCELA ŠTEFANČIČA
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo danes podelil priznanja in odličja za leto 2016. Srebrno plaketo za vsestransko ustvarjalno delo in dosežke na različnih kulturnih področjih ljubiteljskega ustvarjanja bo prejel Marcel Štefančič iz Logatca, ki je vse življenje dejaven na različnih področjih kulturnega življenja: gledališkem, glasbenem, kinematografskem, literarnem, novinarskem, uredniškem in organizacijskem.
Že kot dijak je v rojstnih Dekanih in Kopru sodeloval pri gledaliških predstavah, med študijem v Ljubljani pa je igralske in tudi prve režijske izkušnje nabiral na Delavskem odru. Kasneje je zaigral v devetih slovenskih filmih in številnih predstavah Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. V Logatcu je napisal scenarije za več kot sto petdeset prireditev in jih tudi režijsko vodil.
Veliko časa je posvetil tudi glasbeni dejavnosti. Nastopal je kot zborovski pevec, zborovodja odraslih zborov in manjših skupin v Logatcu in Pivki ter orglavec in flavtist. Ves čas svojega učiteljevanja – po končanem študiju je bil najprej zaposlen kot učitelj slovenskega jezika na Raki, potem v Leskovcu pri Krškem, največ časa pa v Logatcu – je uspešno vodil tudi šolske zbore. Včasih je prevzel tudi dirigentsko paličico logaškega pihalnega orkestra.
V letih 1967–69 je na novo inventariziral knjižnični fond šolskih knjižnic v Gorenjem in Dolenjem Logatcu ter Matične knjižnice v Logatcu in ga uredil po UDK sistemu. Skoraj desetletje je kot upravnik logaškega kina oblikoval njegov program. Že več kot tri desetletja pa je tudi pronicljiv dopisnik in soustvarjalec občinskega glasila Logaške novice, so zapisali na javnem skladu za kulturne dejavnosti, ko so se odločili, da za vsestransko ustvarjalno delo in dosežke na različnih kulturnih področjih za kulturne dejavnosti Marcelu Štefančiču podelijo srebrno plaketo za življenjsko delo.
Avtor:Maruša Mele Pavlin