V torek 28. februarja bo skozi Postojno potekala že 46. tradicionalna pustna povorka v Postojni. Tega dne bodo tudi otroci imeli pustno rajanje v osnovni šoli Antona Globočnika, ob 18. uri pa so vse maske vabljene na pustni ples v Hotel Šport. Srečko Šajn iz turističnega društva Postojna nam je povedal, kdo bo sodeloval v letošnji v povorki.
Del kmetov iz občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica se je združil v civilno iniciativo. Nezadovoljni so z ukrepi države na področju kmetijsko-okoljske politike med letoma 2015 in 2020, ki jim onemogoča preoravanje okoljsko občutljivega travinja, kjer ne smejo pasti, in jim narekuje košnjo po 30. juniju. Zato se jih veliko v program sploh ni vključilo. Menijo tudi, da tako majhen prostor ne prenese tako velikega števila divjadi in zveri. Pogovarjali smo se z vodjo civilne iniciative Milenkom Oblakom, ki meni, da bi morala kmetijska politika pustiti, da kmetije zaživijo neodvisno od subvencij in se preživljajo tako, kot se podjetja.
Dva meseca po začetku stečaja cerkniškega Bresta je pet nekdanjih delavcev ustanovilo novo podjetje Bestwood. Od stečajnega upravitelja Andreja Razdriha so za leto dni najeli stroje in prostore nekdanjega Bresta ter se z naročnikom že dogovorili za delo. Proizvodnja bo stekla prihodnji teden, delo pa bo dobilo od 20 do 30 nekdanjih delavcev Bresta.
Kot je ta teden prva poročala Televizija Slovenija (TVS), se je družba za posle dogovorila z enim od nekdanjih poslovnih partnerjev Bresta. Andraž Opeka iz družbe je za TVS povedal, da so bili proizvodni prostori ob njihovem prevzemu še v dobrem stanju.
Razdrih je za STA pojasnil, da se je za oddajo prostorov Bestwoodu v prvi vrsti odločil zaradi interesov upnikov, ki jih mora kot stečajni upravitelj varovati. Precej lažje je namreč prodati delujočo kot zapuščeno tovarno, je poudaril.
Razlog so tudi visoki stroški obratovanja. “Gre za 27.000 kvadratnih metrov zidanih površin, in sicer velikih hal. Obratovalni stroški so zelo visoki, zlasti ogrevanje. To pa je pomembno, saj brez njega ob hudih zimah pride do zmrzovanja, kar bi povzročilo veliko škodo,” je poudaril Razdrih in pojasnil, da bo vse stroške obratovanja zdaj kril najemnik.
Razdrih sicer upa in pričakuje, da bo Bestwoodu uspelo poslovati tudi dolgoročno. “Skupina delavcev, ki je ustanovila Bestwood, je po moji oceni najboljša skupina Brestovih delavcev, ki se je ukvarjala s proizvodnjo,” je dejal. Ob tem je poudaril, da pri Brestu ni bila težava v proizvodnji oziroma kakovosti dela, temveč v preveliki zadolženosti.
Dodal je, da je dober obet za uspeh tudi dejstvo, da so delavci Bestwood ustanovili v sodelovanju z enim od svojih naročnikov. Uspeh podjetja ima po Razdrihovih besedah tudi širši pomen, saj bi pomenil nadaljevanje 70-letne tradicije in ohranitev delovnih mest v Cerknici.
Interesenta za celoten kompleks še ni in ga pred poletjem tudi ne bo, ocenjuje Razdrih. Od stečaja sta namreč minila šele dva meseca, zato se še niti niso končali vsi stečajni postopki, je poudaril. “Šele ko bodo razpisane dražbe bomo videli, ali je interes in kakšen je; ali za celoten kompleks ali za posamezne hale,” je pojasnil. Je pa zanimanje za najem posameznih objektov, je dodal.
Cerkniški župan Marko Rupar je za STA povedal, da odločitev o ustanovitvi podjetja Bestwood pozdravlja. Za namero nekdanjih Brestovih delovodij je od Opeke izvedel že kmalu po stečaju. Prepričan je, da bi bilo brez takšne poteze proizvodnjo na tem mestu “praktično nemogoče ponovno zagnati”.
Tudi on ocenjuje, da ima Bestwood dolgoročnejšo perspektivo, saj je kupec po Opekinih besedah v proizvodnjo pripravljen vložiti tudi nekaj kapitala. “Tradicija je, prostori in stroji tudi. Če sta volja in pravo vodstvo, imajo možnost preživetja,” je dejal Rupar. Poudaril je, da je v začetni fazi najpomembneje pridobiti kupca, saj “ni težava narediti izdelek, temveč prodati ga”.
Občina lahko Bestwoodu pomaga s subvencijami za nove zaposlitve. Razpis bodo objavili v kratkem, je še pojasnil Rupar.
Nekdanji velikan lesnopredelovalne industrije je nekoč zaposloval 2000 ljudi. Družba, ki jo je preko podjetja Finstro obvladoval Mitja Strohsack z družino, je v večje težave zašla leta 2012, ko je švedski proizvajalec pohištva Ikea po 15 letih proizvodnjo iz Bresta preselil na Poljsko.
Leta 2014 je družba prejela 1,8 milijona evrov dolgoročnega posojila v okviru državne pomoči, saj je bilo po prepričanju gospodarskega ministrstva smiselno ohraniti zdravo proizvodno jedro v družbi, stečaj pa bi imel za regijo, v kateri posluje, negativne gospodarsko-socialne posledice. Posojilo naj bi Brest začel odplačevati lani. (STA; fotografija je simbolna)
V Večgeneracijskem centru na Tržaški 105 v Logatcu bodo od torka do petka med 10. in 12. uro potekale počitniške aktivnosti za osnovnošolce, stare od šest do dvanajst let. Koordinatorica Saša Musec Čuk napoveduje, da bodo šolarji izdelovali maske, lutke, žabice za igro in imeli pravljično urico z ustvarjanjem in družabnimi igrami. Na delavnice se ni potrebno prijaviti in so brezplačne.
V VGC Logatec se veselijo obiska šolarjev. Foto: VGC
O spletni aplikaciji Dijačko, ki omogoča deljenje zapiskov učne snovi, smo na radiu že poročali. Dijakom Šolskega centra Postojna, ki se šolajo v Postojni in Ilirski Bistrici, pa idej in podjetnosti ne zmanjka. Na zadnjem startupu, ki je prejšnji konec tedna potekal v Celju, so Luka Poženel, Žan Černe, Luka Nikolič, Luka Gregorn in Patrik Benčina domov odnesli kar tri od petih nagrad. Njihov projekt Glukagen sta za najboljšega izbrala strokovna komisija in občinstvo, aplikacija Najdi prakso pa je postala naj storitev.