Cerkničani bodo z nocojšnjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku začeli Gerbičevo leto. Letos mineva sto let od smrti skladatelja, učitelja glasbe, opernega pevca, prvega slovenskega simfonika in ustanovitelja slovenske opere Frana Gerbiča, rojenega v Cerknici leta 1840. Njegove najlepše samospeve bo v svojem programu zapela sopranistka Anemarija Štefančič, dve njegovi skladbi bo predstavil Oktet Kres, poimenovan po Gerbičevi operi, v vlogi skladatelja bo nastopil dramski igralec Primož Forte. Slovesnost se bo v kulturnem domu začela ob 19. uri.
Naslednja prireditev posvečena skladatelju bo že konec marca, ko bo Glasbena šola v sodelovanju z Mohorjevo družbo o Gerbiču izdala knjigo, aprila bo sodelovala pri podeljevanju Gerbičevih nagrad in priznanj ter ob dnevu šole organizirala koncert, ki bo posvečen skladatelju. Domača izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bo marčevsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov poimenovala po ponarodelem Gerbičevem delu Pastirčkova pesem , sklad bo poleti na cerkniškem Taboru pripravil tudi koncert. Komorni zbor Fran Gerbič se bo na velikega rojaka spomnil z Gerbičevim večerom, Knjižnica Jožeta Udoviča pa bo pripravila razstavo, na kateri bodo na ogled dokumenti in nekaj restavriranih eksponatov iz Gerbičeve rojstne hiše. Knjižnica bo oblikovala Gerbičevo učno uro in jo ponudila notranjskim šolam, Godba Cerknica pa bo v počastitev 100. obletnice skladateljeve smrti izdala zgoščenko.Zaživela so tudi prizadevanja, da bi v skladateljevi rojstni hiši ponovno vzpostavili muzejsko zbirko.
Fran Gerbič je kompozicijo in petje študiral v Pragi ter kot tenorist postal ljubljenec obiskovalcev opernih hiš v Pragi, Zagrebu, Ulmu in Lembergu. Po smrti sina ni več stopil na odrske deske, posvetil se je skladanju in poučevanju. Ko je Gerbič poučeval v Lvovu, so ga Narodna čitalnica, Glasbena matica in Dramatično društvo prosili, naj prevzame umetniško vodstvo vseh treh društev. Kot je dejal, je čutil dolžnost, da kaj stori za razvoj glasbene umetnosti v domovini. Čeprav je v Lvovu zaslužil trikrat toliko, kot so mu lahko ponudili v Ljubljani, je prišel domov in do smrti med drugim deloval tudi kot ravnatelj Glasbene matice.
Slika: notranjci.si