Osnovnošolci in dijaki se veselijo prihajajočih zimskih počitnic. Tudi tokrat so se v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer odločili, da pripravijo zimske počitniške delavnice, ki bodo tudi pustno obarvane. Delavnice, ki bodo potekale od 27. aprila do 3. marca, so namenjene vsakomur, ki jih tematika zanima.

Finski sklad je po zaključku prevzemne ponudbe prek hčerinskih družb postal 98,211-odstotni lastnik Kovinoplastike Lož. Prevzemna ponudba je trajala do 20. februarja, sprejelo pa jo je 69 akceptantov, ki so bili skupaj imetniki 87.293 delnic Kovinoplastike Lož, kar predstavlja 4,421 odstotka družbe, je razvidno iz objave v časniku Delo.
 
Prevzemno ponudbo za Kovinoplastiko Lož je objavila družba KJK Investicije 7, ki je hčerinska družba finskega sklada KJK. KJK Investicije 7 je imela doslej skupaj z družbo KJK Investicije 6 nekaj manj kot 94-odstotni delež v Kovinoplastiki Lož. Prevzemna ponudba se je sedaj nanašala na nekaj več kot šest odstotkov delnic, ki jih še niso imeli v lasti. Za eno delnico so ponujali 10,77 evra. Prevzemna ponudba je bila uspešna.

Finski sklad KJK je v lastništvo Kovinoplastike Lož vstopil konec lanskega julija, ko je prek ene od svojih družb od Kovinoplastike Lož družbe pooblaščenke kupil 88,92 odstotka delnic Kovinoplastike. Nato je v začetku lanskega septembra od družbe MSIN odkupil še 4,87 odstotka delnic Kovinoplastike Lož. Cena za delnico je v obeh primerih znašala 10,7661 evra.

KJK Investicije 7 je namero za prevzem objavil 21. decembra lani in o njej obvestil agencijo za trg vrednostnih papirjev, agencijo za varstvo konkurence, vodstvo in predstavnike delavcev Kovinoplastike Lož in predstavnike delavcev KJK. Za pridobitev delnic iz prevzemne ponudbe ne potrebuje dovoljenja ali soglasja katerega od organov. V njej tudi ni določil praga uspešnosti ponudbe.

V Kovinoplastiki Lož, ki proizvaja stavbno okovje, kuhinjsko opremo ter drugo orodje in izdelke, je zaposlenih okoli 650 ljudi. V zadnjih letih so družbo pestile številne težave, ki so posledica upada poslov v krizi, problemov z dolgovi, umika nemškega poslovnega partnerja, k finančnim težavam pa je prispeval tudi propadli delavski prevzem.

Finski finančni sklad je v Sloveniji navzoč v podjetjih Iskra ISD, Don Don, Tomplast in Pekarni Grosuplje. V Kovinoplastiki Lož je konec decembra lani postavil nov nadzorni svet, ki ga sestavljajo predsednik Josip Vuk, namestnik Martynas Česnavičius ter člani Kustaa Aima, Aleš Hoge in Branka Turšič. Ti so za predsednika uprave postavili Boruta Flandra, člana uprave pa sta Aleš Tišler in Davor Jukić.

V soboto in nedeljo ste si lahko v športni dvorani ogledali Šolskega centra Postojna ogledali turnir, kot ga pri nas še ni bilo. V organizaciji Nogometnega kluba Proteus se je malem nogometu pomerilo kar 52 ekip. Kakšno je bilo vzdušje, rezultati, katere ekipe so bile najboljše in kdo najbolj uspešni posamezniki, je povedal Alen Pranjič.

Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je ob obisku vojašnice Stanislava Požarja v Pivki dejal, da potrebujemo bolje opremljeno, usposobljeno vojsko zaradi domačih nalog, kot tudi nalog v mednarodni skupnosti. Negativni trend financiranja obrambe je sicer ustavljen, a to zaradi spremenjenih razmer ni zadostno, je dejal.

Pahor je obiskal vojašnico pred prejemom letnega poročila generalštaba Slovenske vojske o pripravljenosti vojske. Poročilo bo prejel 10. marca. Kot je dejal predsednik republike, se je za obisk, v sklopu katerega se je v pogovoru s poveljujočimi seznanil s strukturo, nalogami in stanjem v brigadi, odločil zato, da bi se na lastne oči prepričal in ugotovil, kakšna je pripravljenost Slovenske vojske. V zadnjih dveh letih je bilo namreč v poročilu nekaj zaskrbljujočih ugotovitev, je dodal v izjavi ob obisku.

Spomnil je, da so se varnostne razmere v zadnjih letih spremenile. Slovenija sicer vojaško ni neposredno vojaško ogrožena, a če bi prišlo do bistveno spremenjenih razmer v mednarodni skupnosti, mora biti Slovenska vojska za to primerno usposobljena, je dodal.

Na vprašanje, ali podpira ponovno uvedbo naborniškega sistema, je dejal, da zakonodaja sicer predvideva možnost, da bi se država poslužila obveznega vojaškega roka, če bi nastale izredne razmere ali če bi bila država neposredno vojaško ogrožena. A po njegovi oceni trenutni ni razlogov za to, da bi razmišljali o spremembi sistema.

Po njegovem mnenju je bila odločitev za profesionalno vojsko leta 2004 pravilna odločitev ob pravem času. Sistem profesionalne vojske je tako treba še naprej krepiti, ga posodabljati, ne pa razmišljati o bistvenih spremembah celotne paradigme vojaškega ustroja. To bi namreč pomenilo več denarja in manj predvidljivosti, je ocenil.

Ob tem je dodal, da se je vojski zelo poznalo obdobje finančne-gospodarske krize. Zaradi spremenjenih varnostnih razmer je po njegovem mnenju zdaj treba znova premisliti, kako nameniti potrebna proračunska sredstva tudi vojski. V tem letu so vojski namenili nekaj več več sredstev, a manj od tega, kar si je vojska želela.

Nedavno se je Pahor udeležil Münchenske varnostne konference. Poleg pričakovanj ameriškega podpredsednika in ameriškega obrambnega ministra, da zaveznice izpolnijo obljubo o dveh odstotkih v naslednjih 10 letih, je Pahor tudi v pogovorih s kolegi iz drugih držav, denimo Poljske, Estonije itd, ugotavljal, da te države zaradi večje varnostne izpostavljenosti v regiji namenjajo bistveno več sredstev za obrabo. “Slovenija, ki namenja manj kot odstotek, pa uživa varnost na njihov račun. In to ni pošteno,” je ocenil.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je dopoldne obiskala Medgeneracijski center v Postojni, kjer so se na ženskem zajtrku srečale vodilne predstavnice postojnskih ustanov in podjetij. Popoldne pa se bo ministrica udeležila lokalnega posveta o reorganizaciji centrov za socialno delo v Ilirski Bistrici. Na poti v Ilirsko Bistrico se je oglasila tudi v studiu Radia 94. Poslušaj.