S prihodom vse večjega števila migrantov v Slovenijo se povečuje tudi zasedenost zmogljivosti ljubljanskega azilnega doma. Na to opozarjajo tudi v Logatcu, kjer je zadnje tedne v izpostavi azilnega doma naenkrat nastanjenih tudi po več kot 350 ljudi, čeprav je bila ob odprtju z občino dogovorjena trikrat nižja številka in zgolj za ranljive skupine.

Na logaški občini so za STA povedali, da povečano število nastanjenih migrantov ter število migrantov, ki občino zgolj prehajajo, občutno vpliva na kakovost življenja občanov in moti njihovo vsakdanje življenje.

Čeprav po podatkih policije niso zaznali povečanja števila prekrškov in kaznivih dejanj s strani nastanjenih v logaškem azilnem domu, se ti vseeno prosto gibajo po občini, kar vznemirja občane, pravijo na občini in dodajajo, da se migranti zadržujejo v večjih skupinah.

Občani se zato obračajo na župana Berta Menarda s prošnjami, naj jih občina zaščiti, saj trenutno število nastanjenih migrantov presega dogovor, sklenjen med uradom, ministrstvom za notranje zadeve in občinskimi svetniki, v katerem je zapisano, da bo v azilnem domu nastanjenih največ 108 ljudi, in še to le ranljive skupine.

Zdaj gre po njihovih navedbah večinoma za mlade samske moške, kar ni v skladu z dogovorom, zato je župan že napovedal sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri bodo obravnavali omenjeno problematiko in nespoštovanje dogovora.

Število migrantov, ki še niso podali namere za mednarodno zaščito, se je začelo v Logatcu povečevati sredi avgusta, a v uradu za oskrbo in integracijo migrantov zagotavljajo, da začasno zaradi povsem napolnjenih zmogljivosti na Viču. Čeprav je izpostava namenjena ranljivim skupinam migrantov, kot so družine in mladoletniki brez spremstva, zdaj v Logatcu nameščajo tudi samske moške do 21. leta starosti.

Spomnimo, da se Logatčani niso oglasili prvič. Pred slabim letom so bili na sestanku v Logatcu  tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve in policije, ki so prisotnim zagotovili, da zaradi naraščajočega števila, takrat migrantov migrantov iz afriških držav,  v Logatcu ne zaznavajo težav. 

Nova vas na Blokah bo v naslednjih letih spremenila podobo. V naselju bodo zgradile enoto doma za starejše občane in trgovski center, nad katerim bodo stanovanja.

Nekaj parcel bodo sprostili tudi za individualno gradnjo , pet je že prodanih. Prisluhni. 

Notranjski muzej Postojna se je odločil, da z novim šolskim letom ponudi muzejske abonmaje. Pripravil jih je kar šest, saj želi aktivnosti in nova znanja ponuditi različnim starostnim in interesnim skupinam. Kot je povedala kustosinja pedagoginja Ana Čič, so abonmaje pripravili v sodelovanju z več partnerji in zunanjimi izvajalci.  

Muzej za zelence je andragoški program. Vanj vabijo vedoželjne in radovedne obiskovalce, ki bodo sodelovali v za javnost običajno nedostopnih muzejskih dejavnostih. Skupaj bodo pripravili celo muzejsko razstavo. Muzejski špancir bo prinesel pet tematskih sprehodov  Leon Zuodar bo imel grafične delavnice, Rebeka Petrovčič pa bo vodilka kreativni tečaj, na katerem se bodo udeleženci s pomočjo čuječnosti naučili sproščenega pristopa do umetnosti in ustvarjanja. Še dva abonmaja so poimenovali Za klapco ter Za mulce, froce in drobižke. Poslušaj. 

Do konca septembra je galeriji Hiša kulture Pivka na ogled razstava Zeleno, ki te ljubim modro, ki je v osnovi zasnovana kot raziskovanje povezav med Pivško in Kočevsko, ki sta primerljivi po naravnih danostih in družbeni zgodovini, a šibko kulturno povezani. Kuratorki razstave sta prvič združili moči že pred tremi leti ob razstavi Vojska v mestu/Army and the City.
Gozd bo v ospredju tudi na otroški delavnici, ki jo to soboto pripravljajo v okviru razstave. Na brezplačni delavnici bo vsak otrok izdelal svoj mali čaroben gozd, ki ga bo lahko vzel s sabo domov. S tem želijo otroke spodbuditi k razmišljanju o pomembnosti ohranjanja ne samo gozdov, ampak vse naravne dediščine.

Gazela primorsko-notranjske regije za leto 2023 je podjetje Škerjanc. Družinsko podjetje, ki proizvaja stole, mize in vrtno pohištvo, je komisijo prepričalo s poslovnim modelom, osredotočenim na kupca, strukturirano rastjo in dodano vrednostjo.

V delovanje podjetja, ki ima sedež v Materiji pri Kozini, so vpete tri generacije družine Škerjanc. V 30-letni zgodovini se je podjetje v  trgovini na debelo s pohištvom povzpelo na drugo mesto v Sloveniji. S podružnicami in prodajnimi saloni se lokacijsko približuje kupcem, od leta 2021 tudi s spletno trgovino. 40 % prodaje ustvari na mednarodnih trgih.

V zadnjih petih letih, od leta 2017 do 2022, je prodajo povečalo za 2,5-krat: s 5,3 na 13,3 milijona evrov. Kar 40 % prodanega pohištva je izdelalo ali dodelalo v lastni proizvodnji, so sporočili iz medijske družbe Dnevnik, ki je izbor včeraj pripravila v Parku vojaške zgodovine. Metodološko komisijo je podjetje Škerjanc prepričalo s poslovnim modelom, osredotočenim na kupca, strukturirano rastjo in dodano vrednostjo na zaposlenega v višini več kot 77.000 evrov, ki visoko presega slovensko povprečje.

Direktor Mitja Škerjanc je ob razglasitvi dejal, da priznanja ni pričakoval, in se še posebej zahvalil kolektivu.

Nominirani sta bili še podjetji Seyfor, ki razvija programske rešitve za pomoč podjetjem pri upravljanju poslovanja, in Structum, ki med drugim opravlja preiskave betona in meritve drugih materialov v gradbeništvu.

Na fotografiji:

Od leve proti desni: Zvonko Cotič, direktor raziskav in razvoja, in Mitja Čotar, direktor, oba iz podjetja Structum, Mitja Škerjanc, direktor podjetja Škerjanc, ter Petra Šinigoj, generalna direktorica Seyfor Adriatic.

Foto: Luka Cjuha