Kmetijsko-gozdarska zadruga Krpan iz Cerknice si bo iz rdečih številk pomagala s krčenjem števila poslovalnic in vrnitvijo k osnovni dejavnosti in h kmetom. Čim hitreje želi tudi poplačati dolgove. Kot zagotavlja direktor Robert Urleb, Notranjska ne bo prikrajšana. Zadruga bo na Notranjskem obdržala že obstoječe poslovne enote in celo skušala povečati njihovo število. »Poslovalnice, na območjih, kjer je okrnjena ponudba, predstavljajo za nas najpomembnejše enote, ki jih nedvomno moramo ohraniti,« je prepričan direktor. Število poslovalnic bodo tako zmanjšali na račun oddaljenih poslovnih enot, kot sta enoti v Murski Soboti in Lendavi, razlaga ter dodaja, da so lahko brez skrbi tudi Bločani. Na celi planoti je trgovina KGZ Krpan edina. V zadrugi zagotavljajo, da v bloškemu agrocentru in živilski trgovini sprememb prodajne usmeritve ne bo.

Zadruga se vrača k osnovnemu poslanstvu, v katerem veliko vlogo igrajo odkupi mleka, lesa, živine in drugih gozdnih sadežev ter zelišč. »Vzpostavitev sistema rednih plačil je naša prioriteta,« sporoča direktor. Prodajalce mleka so za marec poplačali minuli četrtek. Prodajalce lesa in živine pa so uvrstili na seznam, na katerem so določili vrstni red prodajalcev po datumu zapadlosti plačila. Plačila potekajo striktno po vrstnem redu. Iz omenjenega seznama lahko posamezniki ocenijo, kdaj približno lahko pričakujejo svoje plačilo.  

  ezultati uspešnih pogovorov s poslovnimi partnerji pa so trgovske police, ki se počasi polnijo.

Razprodaje zalog v poslovalnicah Kmetijsko-gozdarske zadruge Krpan ne pomenijo zaprtja trgovine, še posebej na Notranjskem ne. Nekatere bodo izpraznili in prenovili, gotovo pa je, da bodo po razprodaji ostala zaprta vrata tehničnih trgovin v Cerknici in Pivki.

Robert Urleb je dolgoletnega direktorja Marjana Kržiča nasledil sredi marca. Ko je prevzel vodenje KZG Krpan, je zadruga zaposlovala 155 delavcev.

Več kot 20 muzejev se je združilo v partnerstvu Muzeji brez meja. Obiskovalcem sodelujočih institucij bo od 1. maja omogočena ugodnost: v roku 20 dni od obiska enega od muzejev partnerjev bodo lahko izkoristili 50-odstotni popust pri obisku katerekoli druge partnerske ustanove, a le pod pogojem, da je ta ustanova iz ene izmed dveh sosednjih držav. V  četrtek so dogovor o partnerstvu podpisali predstavniki Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja z Reke, Hrvaškega muzeja turizma iz Opatije, Mestnih muzejev iz Vidma, Mestnih muzejev iz Trsta, Fundacije Palazzo Coronini Cronberg iz Gorice, Zgodovinskega muzeja in parkov gradu Miramare, muzejev z območja Furlanije – Julijske krajine, Kobariškega muzeja, Pokrajinskega muzeja Koper, Pomorskega muzeja iz Pirana, Slovenske kinoteke z Muzejem slovenskih filmskih igralcev v Divači, Tolminskega muzeja, Parka vojaške zgodovine Pivka in Notranjskega muzeja Postojna – zavoda Znanje Postojna in Obalnih galerij Piran. 

K partnerstvu so pristopili tudi Ekomuzej Batana iz Rovinja, Muzej antičnega stekla iz Zadra, Etnografski muzej Istre iz Pazina, Goriški muzej, Pokrajinski muzeji iz Gorice in Pilonova galerija Ajdovščina, ki v četrtek niso mogli prisostvovati in bodo podpis formalizirali še v tem mesecu.

Od 1. maja bo delovala tudi skupna spletna stran partnerstva www.muzejibrezmeja.eu, kjer bodo na voljo informacije o lokacijah ter vsebinah muzejev in galerij znotraj partnerstva, njihovi urniki, ceniki in kontaktne številke.

Foto: arhiv Parka vojaške zgodovine 

V Kulturnem domu Cerknica bo danes območna revija plesnih skupin, ki delujejo v občinah Cerknica, Loška dolina in Bloke. Zaradi velikega števila nastopajočih je  Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Cerknice revijo Plesni oder 2017 razdelila na dva dela. Naslednje leto jo bo najverjetneje izpeljala v dveh dneh. Plesalke in plesalci, ki se bodo predstavili, so stari od pet do osemnajst let. Njihove nastope bo strokovno spremljala Ajda Tomazin. Prvi del revije se bo začel ob 16.45 in drugi ob 18. uri. 

Prebivalci Krajevne skupnosti Rakek, ki so pred kratkim dobili informativne izračune za plačilo komunalnega prispevka za novo kanalizacijo, s pojasnili in odgovori župana in predstavnikov občinske uprave na včerajšnjem zboru krajanov niso bili zadovoljni. Skupne točke niso našli, zato bo v prihodnje skupina svetnikov vložila predlog za sklic izredne seje, na kateri bodo razpravljali o tem, kako rešiti situacijo.

Krajane je informativni izračun presenetil in ogorčil, saj so bili prepričani, da je bil njihov vložek v kanalizacijsko omrežje le priklop na glavni vod in da jim komunalnega prispevka ne bo treba plačati, ker so kanalizacijo gradili s pomočjo evropskih sredstev. Tako naj bi jim bilo tudi zagotovljeno. Župan Marko Rupar je poudaril, da nikoli, na nobenem sestanku ni uradno izjavil, da komunalnega prispevka ne bo, in pojasnil, da je prispevek občina dolžna zaračunati. Ob tem je poudaril, da bi bil strošek za krajane še večji, če občina ne bi iz lastnega proračuna že subvencionirala dobrih 340.000 evrov. Znesek prispevka, ki plačajo krajani, namreč ni vrednost celotne investicije, saj od njega odtegnejo vsa sredstva, ki jih občina dobi iz tako imenovanih drugih virov, v tem primeru med drugim tudi iz Evropskega kohezijskega sklada.

Na občino se je že pred zborom krajanov obrnilo tudi vodstvo krajevne skupnosti Rakek, ki se je sklicevalo na dopis Komunale Cerknica iz leta 2014, v katerem so jih obvestili o stroških priklopa na kanalizacijsko omrežje, medtem ko o komunalnem prispevku ni bilo govora …

Krajani so županu  predlagali, naj uvede nekajmesečni moratorij na izdajo odločb o plačilu komunalnega prispevka in skliče izredno sejo občinskega sveta, na kateri bi razpravljali o tem, na kakšen način bi lahko višino zneska še znižali. Kljub temu, da se župan Rupar s tem ni strinjal, češ da tak sklep zbora krajanov ne bi bil merodajen, pa je v kratkem pričakovati izredno sejo občinskih svetnikov.

Več v prispevku. 

Foto: Občina Cerknica 

Pustno društvo je prejšnji teden na občnem zboru za predsednika znova izbralo Dušana Petriča. Na čelu društva bo štiri leta. Čeprav je bil minuli mandat naporen, je sprejel nove izzive. Kot je povedal, si želi, da bi v Cerknici v naslednjih letih naredili novo veliko pustno figuro.

Foto: Bor Šparemblek