V Parku vojaške zgodovine so v sredo odprli fotografsko razstavo “Tu se je bojevalo 1914-1918!”. Sodi v sklop razstav, s katerimi Park vojaške zgodovine obeležuje stoletnico prve svetovne vojne, vojne, ki je pustila za sabo nepregledne množice mrtvih, ranjenih in pohabljenih ter trajno spremenila podobo celih pokrajin kot tudi politično podobo pomembnega dela sveta. Z vstopom Italije v vojno je vojna vihra zajela tudi visokogorje – kraji miru, tihote, gorske idile so postali prizorišče enega najbolj grozovitih spopadov. Tihota prizorišč nekdanjih bitk, lokacij vojaških taborov, zapuščenih grobov in velikih vojaških pokopališč je pritegnila tudi avtorja nove razstave.

Avtor razstave, fotograf Alessio Franconi, prihaja iz Milana, kjer je že v otroštvu obiskoval tečaje mladinskega alpinističnega odseka. Strast do gora ga je kasneje vodila v plezanje na najvišje vrhove Alp. Zaključil je študij fotografije in ljubezen do fotografiranja povezal z gorništvom. Usmeril se je v popotniško, krajinsko in umetniško fotografijo. V fotografski razstavi “Tu se je bojevalo 1914-1918!” je v svoj objektiv ujel nekaj ikoničnih lokacij nekdanje frontne linije v prvi svetovni vojni med Jadranskim morjem in Dolomiti. Kot je poudaril na odprtju razstave,  je razstavo pripravil v opomin nam ter v spomin na njegove sorodnike in vse padle v prvi svetovni vojni. Razstava se tako začne s fotografijo zgubanih rok njegove stare mame, ki v rokah drži srebrno medaljo za hrabrost. Posthumno jo je prejel njen oče, ki je leta 1916 padel na Debeli griži.

Razstavo je odprla podpredsednica Nacionalnega odbora za obeleževanje 100 letnic prve svetovne vojne dr. Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, ki je v svojem nagovoru poudarila: “Prva svetovna vojna je v duši in telesu bojujočih zapustila trajne vtise, globoke odtise, žalostno spominsko sled, ki jo je potrebno spoznati, poznati, pogledati in znati pogledati, da bi razumeli njih bolečino, njih sporočilo, njih brezčasnost. Da bomo nekoč vendarle dojeli, da vojna pušča rane, vedno odprte, tudi po stotih letih, ker jih čas, tudi po stotih letih, ne izbriše, dež jih ne spere in rastje ne zaraste. Podobe med danes in včeraj, so podobe za jutri, so za spomin in opomin, so most med pomnenjem in pozabo, živijo, opozarjajo, ne minejo, ker so podobe človeškega trpljenja, tudi te, ki jih je na fotografskih brezpotjih po Sloveniji, Madžarski, Slovaški, Češki, Avstriji, Poljski in Ukrajini v objektiv in za večnosti ujel Alessio Franconi.”

Razstava bo v Parku vojaške zgodovine na ogled do 30. septembra 2017.

Vir: Park vojaške zgodovine 

V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer počitniške delavnice potekajo že četrto leto. Vsak petek so v ekomuzej vabljeni osnovnošolci, dijaki in vsi, ki jih zanimajo izbrane teme, te so vedno povezane z izročilom in danostmi Pivškega. Teme vedno pripravijo strokovnjaki. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa so veseli tudi ostalih obiskovalcev, ne le počitnikarjev. Ugotavljajo, da je muzej postal prepoznaven po vsej Sloveniji. Za to je potrebnega veliko dela, pa tudi redno pojavljanje na turističnih sejmih, je povedala Eva Šabec. 

Spletna stran Stareslike bralcem vsak dan ponudi nov prispevek s fotografijo. Na njej so objavljene le stare fotografije, včasih tudi kakšen dokument, ki so povezane z občinami Cerknica, Loška dolina in Bloke. Sodelavci spletne strani so vsi zagnani prostovoljci, ki od leta 2010  ohranjajo in obujajo Notranjsko, ki živi le še v spominih najstarejših ljudi. Ne govorimo le o običajih, navadah ali noši. Pomembne so tudi zgodbe in usode posameznikov. To so največkrat preprosti domačini, a spletna stran bralcu da vedeti, da je prav vsak oblikoval svoj prostor in čas. Ko pisci dobijo staro fotografijo, največ fotografij jim ponudijo sami domačini, se začne njihovo delo: iskanje in zbiranje informacij. Največkrat na terenu, včasih pa je za zaključeno celoto potrebno obiskati knjižnico ali kakšno drugo ustanovo. Domoznansko spletno stran, ki ohranja notranjsko identiteto in izseljencem ter njihovim potomcem predstavlja vez z domovino, je za Radio 94 predstavil eden izmed urednikov Bojan Štefančič.

Fotografije so s spletne strani https://stareslike.cerknica.org/. Že fotografije so lepe in zanimive, a izjemno vrednost jim dodajo zgodbe, ki jih prinašajo s seboj. Na spletni strani lahko preberemo, kdo so otroci s skiroji na Veliki gasi, katera družina je fotografirana pri Malnih v Begunjah in kako cenjeni so bili siri z Blok. Fantje na sliki so v Cerknici izdelovali avtobuse, gospa Reza pa v Kozariščah otroku “žanje ječmen”. Pravljična ulica je Mala gasa, današnja Gerbičeva ulica v Cerknici, grabljice so čas za fotografa našle pri Svetem Vidu. Sejem – semin – je leta 1914 potekal v Nadlesku, vprega je po Rakeku kopitljala še leta 1963. Lepa gospa levo od “Vesne” Metke Gabrijelčič pa je Berta Meglič. Spletna stran odgovarja tudi na vprašanje, kako je bila povezana z Orsonom Wellsom. Prijetno branje in brskanje po strani vam želimo! 

Ivano Hreščak, ki je na evropskem prvenstvu v pospešenem šahu v Budvi v kategoriji do 18 let pometla z vso konkurenco, je v Postojni sprejel župan Igor Marentič s sodelavci. Kot je povedala evropska prvakinja, hitropotezni šah, ki ne dopušča dosti razmišljanja, ampak se igra bolj po občutku, ni njena najboljša kategorija,  zato je bila nad zmago v presenečena. Šahistka in župan sta se tudi pomerila. Kdo je zmagal? Poslušaj. 

Foto: Občina Postojna 

Park vojaške zgodovine Pivka bo bogatejši za kar tri izjemne eksponate. Lepi primerki iz 2. svetovne vojne so vsi v delujočem stanju. Dve vozili, tovornjak GMC in Dodge se bosta javnosti predstavila v septembru, najbolj prepoznaven eksponat motocikel Harley-Davidson pa bo na ogled že ta teden. Boštjan Kurent.