S podelitve priznanj zlati kamen so zadovoljno domov odšli tudi predstavniki Občine Pivka, ki je že sedmič prejela zlati Isso certifikat. Izstopa na področjih okolja in podjetniške dinamike, življenjskega standarda in proračunske učinkovitosti.

Kot je sporočila, je občina v petih letih za spodbujanje podjetništva porabila 650 evrov na prebivalca, slovensko povprečje je 70 evrov. Tako ne preseneča, da je pri spodbujanju podjetništva med vsemi občinami zasedla tretje mesto. Le mesto slabše se je odrezala na področju »Zelenega proračuna«.  Za varovanje naravne dediščine in za spodbujanje obnovljivih virov energije je v petih letih namenila 306 evrov na prebivalca. Povprečje v slovenskih občinah je 39 evrov. Zadovoljna je tudi z  12. mestom pri deležu ekološkega kmetijstva. Po ekoloških načelih je v Pivki obdelanih 37 odstotkov vseh kmetijskih površin. Slovensko povprečje je 11 odstotkov. 

Na konferenci so občino Pivka pod vodstvom župana Roberta Smrdelja izpostavili kot primer dobre prakse trajnostnega razvoja, digitalizacije in napredka na področju infrastrukture.   Med ključnimi dosežki so razvoj Industrijsko obrtne cone (IOC) in Podjetniškega inkubatorja Neverke, izgradnja centralne čistilne naprave Živa in nadgradnja kanalizacije, kakovostno optično omrežje ter izboljšana oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice. Občina se lahko pohvali tudi s Parkom vojaške zgodovine, 

Trenutno občinsko upravo zaposlujeta urejanje infrastrukture v naselju Trnje in gradnja stanovanjske soseske Radohova. Načrtuje širitev industrijske cone Neverke, izboljšanje prometne infrastrukture in razvoj mrežnega podjetniškega inkubatorja. Nadaljevali bodo tudi trajnostne projekte, kot so PUN 2, občinska celostna prometna strategija ter širitev sončnih elektrarn na javnih objekti. Vlagali bodo v digitalizacijo uprave, zdravstvo, športno infrastrukturo in izboljšanje mobilnosti starejših postavlja Občina Pivka temelje za kakovostno življenje in dolgoročno

Simfonični orkester Cantabile to nedeljo ob 19. uri vabi v logaško cerkev sv. Nikolaja na koncert s solisti, z njim pa nadaljuje eno svojih temeljih poslanstev, podporo mladim talentom in promocijo izjemnih glasbenikov. Solisti, ki bodo nastopili, so tudi člani orkestra. Šest solistov se bo predstavilo, koncert bodo teden kasneje ponovili še v dvorani ljubljanske Akademije za glasbo.
Cantabile je sicer pretekli mesec navdušil kot spremljevalni orkester na koncertu skupine Pop Design v ljubljanski Hali Tivoli. Dogovorili so se, da koncert poleti ponovijo še v Logatcu kot zaključek Festivala Cantabile. Orkester bo konec marca v komorni zasedbi že tretjič spremljal finale mednarodnega pevskega tekmovanja v Novem mestu, poleti pa jih čaka še gostovanje v St. Tropezu.

V Industrijsko-obrtni coni Trnovo v Ilirski Bistrici bodo jutri ob 15. uri odprli podjetniški inkubator, dve uri prej pa pripravili okroglo mizo o izzivih podjetništva na Ilirskobistriškem. Občina je inkubator uredila s pomočjo sredstev Ministrstva RS za kohezijo in razvoj, ki je prispevalo 1,6 milijona. Pogodbena vrednost del bred DDV-ja je bila 2,1 milijona, preostanek denarja je občina plačala iz proračuna. Župan dr. Gregor Kovačič se je za vzpostavitev inkubatorja zavzel že v volilnem programu. Želi si, da bi v njem nastajala podjetja z visoko dodano vrednostjo. 

Mladim podjetnikom bo pri tem pomagal Podjetniški inkubator Perspektiva. Občina je z njim podpisala pogodbo za tri leta. Kot je povedala vodja te enote Zavoda Znanje Dolores Keš, bodo z delom začeli postopoma. V petek, 21. in v četrtek 27. marca bodo pripravili dan odprtih vrat. Od prvega aprila naprej pa bodo od torka do petka prisotni v Ilirski  Bistrici. V inkubatorju so na voljo pisarne, prostor za tako imenovali co-working in trije proizvodni prostori. Poslušaj. 

Notranjski muzej Postojna prenavlja svoje kletne prostore, kjer želijo letos postaviti novo stalno razstavo v okviru projekta Kul(turizem) kot generator razvoja destinacije. Projekt je trenutno v tretji fazi. Del nove razstave bodo odpadki iz Brezna v Otoški dolini, ki so predvsem iz medvojnega obdobja.
Muzej je Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Državni enoti za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, Jamarski reševalni službi in Društvu za raziskovanje jam Luka Čeč podal pobudo za očiščenje Brezna. Po zapisnikih naj bi bila med odpadki tudi neeksplodirana minometna mina. Čistilno akcijo in deaktivacijo so zaradi slabega vremena prestavili s 15. na 22. marec. 

V torek so v Murski Soboti podelili nagrado za razvojno najbolj prodorno občino zlati kamen 2025. Nagrado je dobila Mestna občina Kranj, ki se je med desetimi finalistkami izkazala z izstopajočimi dosežki na področju trajnostnega razvoja, energetske učinkovitosti in pametnih skupnosti. Regijske zmagovalke so še Ilirska Bistrica, Radlje ob Dravi in Ptuj.

Ilirska Bistrica je zmagovalka na območju, opredeljenem kot Primorska z Notranjsko in Krasom. Kot so zapisali v obrazložitvi priznanja, včasih o kakovosti razvoja veliko povedo majhni koraki. Če so ti vpeti v prepričljivo strategijo, lahko govorimo o zmagovalni kombinaciji.  Izpostavljajo občinsko strategijo na področju ravnanja z energijo. Prva faza vključuje celovite energetske obnove, druga  pa prehod na obnovljive vire energije.

Za ukrepe na področju ravnanja z energijo namenjajo v Ilirski Bistrici 12-krat več denarja od povprečne občine. V Evropski uniji so Ilirsko Bistrico izbrali za pilotni projekt, s katerim bodo s pomočjo omrežja 5G zmanjšali izgube vode in obenem povečali varnost zlasti na težje dostopnih območjih. Resnost pristopa kažejo s številnimi na videz drobnimi potezami, s katerimi skrbijo za biodiverziteto in manjšo obremenitev okolja z odpadki. »Ilirsko Bistrico čakajo še resni razvojni izzivi – toda odločnost, s katero iščejo trajnostne rešitve, si zasluži priznanje,« so zapisali v podjetju Planet GV, ki nagrado zlati kamen podeljuje že 14 let.

Foto: arhiv Občine Ilirska Bistrica