Notranjski študentski klub se je odločil, da pomaga deklici Lori in 6. maja ob 19. uri vabi na koncert v športno dvorano na Rakek. Dobri dve leti stara punčka ima zelo redek sindrom GAND. Na svetu je le nekaj več kot štiristo otrok z njim. Starši si skupaj z društvom Palčica Pomagalčica in dobrodelnimi škratki ter ostalimi ljudmi dobre volje prizadevajo zbrati milijon evrov za razvoj genske terapije, ki bi Lori omogočila, da bi zaživela svoje sanje, hodila, se igrala in morda nekoč celo izgovorila besede.

Nastopajočih ni bilo težko prepričati, naj pridejo na Rakek. Kot je povedala predsednica kluba Liza Perko, so se morali le časovno uskladiti.  Za Loro bodo nastopili – Miha Guštin  Gušti, Eva Boto, Eva Hren, Jernej Dirnbek – Dimek, Zoran Predin, Saša Lešnjek, Ditka, koncert bo povezoval Peter Poles.

Bojan Volk iz Jazz hrama vabi na zadnji pomladanski jazzovski koncert, ki bo ta petek ob 20.30 v kavarni Hotela Kras. V Postojno prihaja reški glasbenik Zoran Majstorović, ki mojstrsko spaja jazz in etno glasbo. Priznan multiinštrumentalist igra na različna godalna glasbila.
Majstorović bo ob podpori vrhunske hrvaško–italijanske zasedbe predstavil najnovejši album Oramai. Jazz hram pa že pripravlja poletno koncertno sezono. Četrtki bodo na Titovem trgu zopet namenjeni brezplačnim koncertom jazzovskih mojstrov, prvi bo že konec junija.

Pomlad je čas, ko pospravljamo okolico naših hiš, urejamo vrtove in njive, pred vrati pa je prvomajsko kresovanje. Pod kakšnimi pogoji lahko zakurimo kres in kako je s kurjenjem zelenega vrtnega odpada, smo vprašali vodjo Skupne občinske uprave občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke Nevo Šibenik.

Razložila je, da tako imenovani »zeleni vrtni odpad«, med katerega sodijo tudi odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel, žaganje in lesni odpadki v urbanem okolju (v naseljih, po vrtovih), Uredba o odpadkih strogo prepoveduje kuriti, prav tako pa tudi odlagati v objektih oziroma na zemljiščih, ki niso temu namenjena. Za kršenje prepovedi sežiganja je z odlokom predpisana globa v višini 400 evrov. Nadzor opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Kot je pojasnila vodja, je tovrstne odpadke treba kompostirati ali jih odpeljati v zbirni center.

Izjema pri sežiganju so materiali, ki po omenjeni Uredbi niso odpadek in nastajajo kot stranski produkt kmetovanja ali gozdarjenja in se uporabljajo za nadaljnjo oskrbo kmetijskih zemljišč ter ne škodujejo okolju in ne ogrožajo človekovega zdravja. Neva Šibenik kot primer navaja pridobivanje pepela kot sredstvo za gnojenje na kmetijski površini izven naselja. 

Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju pod določenimi pogoji dovoljuje tudi kurjenje v naravnem okolju, kamor spadajo tudi prvomajski majski kresovi, vendar je pri tem treba upoštevati več določil. Prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih materialov vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa. Če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi snovmi, kot so pesek, kovina, kame ali opeka. Kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe. Ob vetrovnem vremenu kresa ne smemo prižigati, če pa kres že gori, je treba kurjenje prekiniti. Za kres smemo uporabiti samo čim bolj suh naravni oziroma kemično neobdelan les. Prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi. Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom, kot sta pesek ali zemlja. Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci. Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko za klic v sili 112 obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilske enote.

Skupna občinska služba še enkrat poudarja, da smemo kuriti nenevarne naravne materiale, prepovedano pa je uporabljati vnetljive ali eksplozivne snovi in oksidativne snovi.

Zadnja nedelja v mesecu se bliža in pohodniki že dobro vedo, da bo ta konec tedna na Blokah potekal tradicionalni, 23. pohod po Krpanovi poti. Pohodniki lahko izbirajo med 19- in 23-kilometrsko traso, na daljši si bodo ogledali  še povirje Iške.

Predsednik Turističnega društva Bloke Matej Pakiž nam je povedal, da je Martin Krpan to pot večkrat prehodil. Ne verjamemo pa, da je na njej razmišljal o naravni in kulturni dediščini, mimo katere vodi pot. Ta vključuje tudi mesto, kjer je nekoč stal njegov dom.  

 Nikolajeva srečanja v logaškem Domu Marije in Marte  se bodo danes ob 19. ure nadaljevala s predstavitvijo humanitarnega dela Bojane Pivk Križnar in Toma Križnarja.  Humanitarca, popotnika in ustvarjalca  svoje življenje posvečata pomoči ogroženim skupnostim, zlasti v Nubskih gorah v Sudanu.

Tomo je Afriko prvič obiskal leta 1979, kjer se je srečal z ljudstvom Nuba in spoznal njihovo bogato kulturo ter težke razmere, v katerih živijo. Bojana, učiteljica po poklicu, pa se mu je pridružila pri humanitarnem delu. Skupaj sta organizirala zbiralne akcije za pomoč otrokom v Nubskih gorah. Njuno delo ni le humanitarno, ampak tudi dokumentarno, saj beležita zgodbe ljudi, ki jih svet pogosto spregleda. Njuna zadnja dokumentarna filma, Trohnenje 2022 in Pismo Evropi, opozarjata na zdravstvene in družbene stiske Nub ter na etično odgovornost svetovne skupnosti. Tomo in Bojana Križnar bosta predstavila svoje dolgoletno humanitarno delo med Nubami v Sudanu, delila izkušnje potovanj v Nubske gore in orisala tamkajšnje vojne konflikte, lakoto in bolezni. S fotografijami in posnetki bosta predstavila zgodbe Nub, ter prikazala lepoto in trpljenje tega afriškega ljudstva. Prostovoljni darovi bodo namenjeni gostoma za njuno humanitarno delo, so še zapisali v društvu  Mladinski center svetega Nikolaja 

Vir: Mladinski center svetega Nikolaja 

Foto: osebni arhiv