Dr. Sašo Kavčič je zaradi nezaupanja sveta zavoda odstopil z mesta direktorja Zdravstvenega doma dr. Božidarja Lavriča Cerknica. Kot pojasnjuje, je odstopil zaradi nezaupanja sveta zavoda in ne, ker bi delal nepravilno, kar mu očita svet zavoda. Svet zavoda je namreč je podal pobudo za inšpekcijski nadzor, saj sumi, da direktor ni zakonito deloval na področju opravljanja, evidentiranja in izplačila nadur ter vodenja kadrovske politike. “To ne drži, zapriseženi državni revizor je vedno podal  mnenje, da je vse v redu. Ure so zabeležene na registratorju, svet zavoda pa ima seveda vso pravico, da zahteva nadzor,” razlaga dr. Kavčič, ki bo po 1. avgustu v zdravstvenem domu ostal kot zdravnik. Ustanovo pa bo za največ eno leto vodil vršilec dolžnosti. Poslušaj prispevek, v katerem stališči pojasnjujeta svet zavoda in dr. Sašo Kavčič.

V knjižnici Cerknica bo danes ob 19. uri predavanje Verene Vidrih Perko z naslovom Slovani, kakšni Slovani. Osredotočila se bo na vprašanje slovanske poselitve in slovenske identitete. Najzgodnejše skupine slovanskega ljudstva so na naša tla vdrla pred okoli 1400 leti. Dokončnega odgovora na vprašanje, zakaj so se ljudstva ob koncu Rimskega cesarstva selila, ne poznamo. Predavateljica Verena Vidrih Perko, doktorica tako arheologije kot muzeologije, pa med obdobjem preseljevanja ljudstev in današnjim dogajanjem lahko potegne vzporednice. “Skozi preteklost skušamo razumeti dogajanje v današnjem svetu. Ta kritični pogled morajo ljudem dati muzeji,” razlaga in dodaja, da selitve spremljamo še danes. V človekovi naravi je, da išče boljše priložnosti, meni. Ljudstva, ki so pred Rimskim imperijem in prihodom Slovanom živela na našem ozemlju, imenuje staroselci. Zaradi njih in plemen, ki so se preselila v naš prostor, imamo to, kar danes imenujemo slovenska kultura in imamo slovenski jezik. Zanima jo, zakaj še vedno govorimo o slovanskosti zgodnjega slovenstva, medtem, ko imajo na Hrvaškem za ta element svoje zgodovine primernejši izraz starohrvatski.

Foto: Gorenjski muzej 

Gospodarstvo v regiji je lani poslovalo uspešno. Ustvarilo je za šest odstotkov več čistega neto dobička kot leto prej, a rast prihodkov in dobička ni tako skokovita kot v preteklosti. Tako pri gospodarskih družbah kot samostojnih podjetnikih je najbolj uspešna občina Ilirska Bistrica, na drugi strani pa izstopa poslovno slabo leto gospodarstva v Loški dolini, kjer je izgubo ustvarila družba ki deluje na področju t. i. finančnih in zavarovalniških dejavnosti. Na uspešnost poslovanja v primorsko-notranjski regiji so najbolj vplivale srednje velike družbe, ki so ustvarile 28 odstotkov vseh prihodkov in skoraj toliko neto dodane vrednosti kot velike družbe. V regiji je sicer vse več zaposlenih, a plače so vedno precej nižje od republiškega povprečja, v gospodarskih družbah celo za 200 evrov. 

Člani logaškega Sveta za preventivo in varnost cestnega prometa so se v sodelovanju z občinskim redarstvom, Policijo in ZŠAM v torek pridružili  nacionalni preventivni akciji za večjo varnost kolesarjev. Z akcijo želijo na javni agenciji za varnost prometa še dodatno pozornost posvetiti kolesarjem, saj ti sodijo med ranljivejše udeležence v prometu. Med akcijo bodo Policija in občinska redarstva izvajala poostren nadzor nad kolesarji in tudi vozniki motornih vozil. V Logatcu bodo akcijo ponovili v petek. O rezultatih nazdora pred in v okolici logaških osnovnih šol smo se pogovarjali z vodjem občinskega redsrstva Juretom Plečnikom. 

Včeraj je na SGLŠ pod naslovom “Kako so se včasih ženili” predaval Leon Kernel, ki je poudaril, da je družina od nekdaj veljala za osnovno skupnost, iz katere so nastali tudi narodi in države. Bila je osnovni gradnik odnosov in blagostanja v družbi, pa tudi vrednot. Tako je bila tudi poroka sestavni del življenja posamezne rodovine. Vestno je bila zabeležena v poročnih knjigah. Ker sta sedanja Postojnska in Pivška občina spadali pod Slavensko pražupnijo, so bile poroke za pretekla stoletja vpisane prav v Slavenske poročne knjige. Več…