Ob stoti obletnici smrti so letos Cerkničani v spomin skladatelju Franu Gerbiču pripravili več dogodkov. Vse glasneje so začeli razmišljati tudi o tem, da bi v Gerbičevi rojstni hiši znova zaživel njegov muzej. V Knjižnici Jožeta Udoviča niso le razmišljali, ampak naredili odločilni korak. Knjižnica je prvega junija postala upravljavka Gerbičeve hiše na Taboru. Prvi eksponati so že v restavriranju.  Glede na obsežnost obnov in razpoložljivost finančnih sredstev bi muzej lahko odprli leta 2020, ko bo 180-letnica Gerbičevega rojstva. Direktorica knjižnice Marija Hribar je za Radio 94 povedala, da si knjižnica želi, da bi Tabor, ki predstavlja duhovni center Cerknice, živel. 

Foto: wikipedia 

Debela griža pri Volčjem Gradu je eno najslikovitejših in najbolje ohranjenih nižinskih prazgodovinskih gradišč na Krasu. Za njegovo ohranitev, prezentacijo, raziskovanje  in promocijo skrbi Zavod Krasen Kras. Lepa priložnost, da o gradišču več izve tudi širša javnost, so različne razstave. V Parku vojaške zgodovine Pivka je tako do septembra na ogled razstava Gradišča – neme priče zgodovine. Na poljuden način prikazuje teme s strokovnih področij arheologije, etnologije in geologije, kulturne krajine, načina življenja, zbiranja vode, prehodnosti prostora in prometnih povezav ter razširjenosti gradišč. Slikovno-opisni del je na panojih, dopolnjujejo ga vizualni filmski prikaz Debele griže, maketa, ki prikazuje gradišče in njegove dele ter zvočna podoba  bitke med Rimljani in Japodi. Razstava je obogatena s kamninami in lončenimi najdbami z Debele griže. S partnerji jo je postavil Zavod Krasen Kras, ključni promotor slovenskih gradišč, še posebej Debele griže pri Volčjem gradu. O razstavi smo se pogovarjali smo se s strokovnim sodelavcem zavoda Dejanom Vončino.  

Foto: Dejan Vončina, Zavod Krasen Kras 

Likovni umetnik Srečko Srebot se je v skoraj 30-ih letih svojega ustvarjanja predstavil na  nešteto samostojnih in skupinskih razstavah, da gre za izjemnega umetnika, čeprav ljubiteljskega, pa dokazuje tudi portret, ki ga je o njem posnela o RTV Slovenija. Bil je eden glavnih pobudnikov in akterjev pri ustanovitvi KUD Palčje. Nekaj let pa se je posvetil kuratovanju v pivški Hiši kulture. Zdaj živi in ustvarja v Parizu, kjer se umetnosti ne posveča toliko, kot bi želel. Zadnja dela pa so na ogled v Hramu dobrega v Ilirski Bistrici…

Zametki današnjega doma upokojencev segajo v leto 1954, ko je bil ustanovljen Dom onemoglih v Kačji vasi v Planini.  V začetku 70-ih let se je ustanova preimenovala  v Dom počitka Planina pri Rakeku, na novi lokaciji v Postojni pa je dom upokojencev pod tem imenom začel delovati 1977. 40-letnico so v domu praznovali minuli petek, ko je stanovalce z obiskom počastil tudi predsednik RS Borut Pahor. Ob tem je izpostavil problem starajoče se družbe, ki je v Sloveniji še posebej pereč. Du Postojna v peto desetletje delovanja pa stopa z vizijo, da postane  sodobna socialno varstvena ustanova, ki bo zadovoljevala potrebe ljudi nad petinšestdeset let. Brez varovanega oddelka za dementne osebe tega žal ne bo mogla uresničiti, zato je med primarnimi nalogami vodstva, da zagotovi sredstva za njegovo ureditev in obnovo doma. Na to sta opozorili direktorica Alenka Curk in predsednica sveta stanovalcev Martina Koman.

Foto: Dejan Novakovič/STA 

Od 15. junija v Občini Postojna poteka nagradna akcija Postojna v cvetju. V že tradicionalni akciji bo občina nagradila najlepše urejen vrt, balkon, kmečki vrt in okolico poslovnega objekta. Rezultati akcije, ki spodbuja urejenost mesta in vasi, bodo znani oktobra.