Na Lomu bo jutri potekala skupna akcija gasilcev, reševalcev in policistov z naslovom Reši življenje, ki bo opozarjala, da je pravilno razvrščanje ob zastojih na avtocesti življenjskega pomena. Širšo slovensko javnost so na to pred štirimi leti opozorili gasilci iz Dolnjega Logatca. Spomnimo se posnetkov, ko sta dva gasilca tekla po avtocesti, za njima pa so se intervencijska vozila prebijala med nepravilno razvrščenimi in stoječimi vozili. Na pobudo enega izmed njiju  Anžeta Albrehta, je pred leti zaživel tudi Facebook profil “Ustvarimo reševalni pas na avtocestah”, kjer s fotografijami in video materialom tako dobrih kot slabih praks doma in v tujini opozarja na pravilno ravnanje in razvrščanje. Anže Albreht danes pravi, da se kultura voznikov izboljšuje, opozarja pa, da se morajo vozniki pravilno razvrščati tudi v zastojih zaradi del na cesti! 

Foto: fb profil Ustvarimo reševalni pas na avtocestah 

Rakovški gasilci letos praznujejo 130-letnico organiziranega delovanja. To soboto jo bodo obeležili s slavnostno parado po ulicah Rakeka. Ob 18. uri bodo krenili izpred pošte in se odpravili do prizorišča pri osnovni šoli kjer bodo slovesno podelili priznanja Gasilske zveze Slovenije. Prireditvi bo sledila veselica, na kateri bodo gasilci visoki jubilej praznovali skupaj s krajani in ostalimi obiskovalci.

Že 22. junija pa so člani Prostovoljnega gasilskega društva Rakek na slavnostni seji v avli osnovne šole podelili priznanja Gasilske zveze Cerknica in društvena priznanja, ki so jih prejeli zaslužni posamezniki. Goste sta nagovorila predsednik PGD Rakek Klemen Drole in predsednik Gasilske zveze Cerknica Rajko Intihar. Slavnostni govornik, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Jože Derlink, je pohvalil delo rakovških gasilcev in dejal, da se gasilstvo razvija v organizacijo, katere člani so sposobni opravljati vsako dejavnost zaščite in reševanja, razvija pa se tudi na področju preventive. Župan Marko Rupar pa je v pozdravnem nagovoru namignil, da bi ob novi telovadnici, ki jo gradijo na Rakeku, lahko že kmalu postavili tudi nov gasilski dom, ki si ga gasilci zelo želijo, saj je zdajšnji že premajhen.

Junija so gasilci na Rakeku pripravili tudi obširno vajo, ki so jo poimenovali Kaos, v kateri so se krajanom predstavili s svojim delom. Prikazali so posredovanje ob požaru na osebnem vozilu, ob prometni nesreči dveh osebnih vozil in v primeru požara v večstanovanjskem objektu.

PGD Rakek dane združuje okoli 150 gasilcev in prav toliko podpornih članov. Ima močno operativno ekipo, v kateri je 27 gasilcev in še šest v rezervi. Največkrat posredujejo ob požarih v naravi in na objektih ter ob prometnih nesrečah, kjer pogosto delajo z ramo ob rami s cerkniškimi gasilci, ki letos prav tako praznujejo 130 let organiziranega delovanja.

Rakovško društvo se danes ponaša s sodobno opremo začetki pa so bili bolj skromni. Krajani, ki jim ni bilo vseeno, da bi ogenj uničil njihove domove, so leta 1887 so ustanovili požarno brambo, v kateri je bilo 35 rednih članov in pet podpornih. Njihov sedež je bila kar lesena baraka, ki so jo postavili nad današnjim gasilskim domom. Imeli si dve strešni in vertikalni lestvi, brizgalnico s sesalom in eno brez sesala, kilometer in pol cevi ter cevni, vretenast in hidrantni voz. Leta 1900 se je društvo razšlo in skrb nad opremo je prevzela občina Rakek. Pozneje so gasilci spet stopili skupaj in zgradili gasilski dom, ki so ga odprli leta 1930. Med drugo svetovno vojno je gasilka dejavnost zamrla, po njej pa so bili Rakovčani spet aktivni. V letih, ki so sledila, so skrbeli za požarno varnost in reševali premoženje in človeška življenja.

Danes je društvo sodobno opremljeno. Še posebno skrb namenja podmladku in izobraževanju svojih članov. V PGD Rakek si prizadevajo za aktivno delovanje in povezanost članov društva, njihovi operativci pa so vsak trenutek, naj bo podnevi ali ponoči, pripravljeni priskočiti na pomoč.

Na slavnostni seji so zaslužni posamezniki prejeli priznanja.  Foto: Ljubo Vukelič 

“Kar dam iz rok, mora biti vrhunsko narejeno,” je pogovor z Anjo Hofman zaključil Marjan Krebelj. Arhitekta iz Ilirske Bistrice poznamo kot fotografa in umetnika, ki pravi, da so umetniški projekti stvar hobija, saj je z njimi nemogoče zaslužiti, kaj šele od njih živeti.  

Količina pitne vode v vrtinah v Kozariščah, iz katerih se z vodo oskrbuje Loška dolina z Babnim Poljem, se zmanjšuje. Hidrologi so že v sušni zimi opozarjali, da suša lahko pomeni povečano tveganje za nizke in zelo nizke gladine v poletnem času, ko so potrebe po podtalnici večje. Občani iz Loške doline morajo z vodo ravnati zelo preudarno.  

Kozarišče   Foto: loska-dolina.si 

Šakal se v Sloveniji redno pojavlja od 80. let prejšnjega stoletja. V zadnjih dveh desetletjih njegova številčnost narašča. Šakali živijo na več območjih, tudi v Notranjskem regijskem parku. Park in Društvo ljubiteljev Križne jame v petek organizirata poslušanje šakalov v bližini Gornjega Jezera. O šakalih bosta udeležencem veliko povedala biologa Jasna Mladenović in Janez Tarman, ki se posvečata tem plašnim živalim. 

Šakal na fotografiji Janeza Tarmana.