Nekateri krajani Rakeka, ki so se združili v civilno iniciativo, se še vedno ne morejo sprijazniti s plačilom komunalnega prispevka. Prepričani so bili, da je bil njihov vložek v kanalizacijsko omrežje le priklop na glavni vod. Trdijo, da jim je bilo zagotovljeno, da jim komunalnega prispevka ne bo treba plačati, ker je občina kanalizacijo gradila s pomočjo evropskih sredstev. Tudi na Bločicah, kjer so prispevek že plačali, in v Martinjaku, kjer bodo informativne izračune dobili septembra, pritrjujejo Rakovčanom.

Zanimalo nas je, zakaj občani niso dobili jasnih pojasnil na začetku projekta ali kasneje, nenazadnje se je na Rakeku kanalizacija urejala pred tremi leti. Tudi na Občini Cerknica pravijo, da Rakovčani res najpogosteje sprašujejo, zakaj morajo plačati komunalni prispevek, ko pa je bilo predhodno s strani župana in občinskih uslužbencev javno zagotovljeno, da je strošek lastnika nepremičnine samo dajatev priključitve na kanalizacijsko omrežje ter izvedba priklopa? Na Občini Cerknica menijo, da že samo vprašanje daje odgovor, ker govori o dveh različnih kategorijah. Eno je fizična izvedba priklopa, drugo pa je dajatev priključitve na kanalizacijsko omrežje, oziroma drugače povedano komunalni prispevek, pojasnjujejo.  

Rakovčani pričakujejo znižanje komunalnega prispevka. Občina pa pojasnjuje, da so krajani pripombe lahko podali že na informativni izračun, celo rok za oddajo pritožb so jim podaljšali. Vse pripombe, zagotavljajo, so proučili in upravičene tudi upoštevajo. Če občani potrebujejo dodatna pojasnila, jih dobijo na občini, komunalni prispevek pa lahko poravnajo tudi v tridesetih obrokih brez obresti.

 Rakovčani s prstom kažejo na sosednji občini. V eni komunalnega prispevka ne plačujejo, v drugi župan obljublja, da ga ne bodo, pa čeprav tudi tam omrežje gradijo iz kohezijskih sredstev.

 Zakonodaja, razlagajo na občini Cerknica, na tem področju ne omogoča manevriranja, saj so parametri (razen površine parcele in neto tlorisne površine objekta), ki vplivajo na izračun komunalnega prispevka določeni v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini, kot določa prvi odstavek 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju. Občinski odlok določa tudi, da mora prispevek plačati investitor oziroma lastnik objekta, kjer se izboljšuje opremljenost s komunalno opremo in narekuje, da postopek za odmero komunalnega prispevka uvede občinska uprava po uradni dolžnosti. »Iz navedenega izhaja, da je izdaja odločbe po uradni dolžnosti zakonska obveza občine. Navedena zakonodaja občini namreč ne daje možnosti, da bi se odločala, ali bo komunalni prispevek zaračunala, ali ne. Zakonodaja torej velja za celotno Slovenijo,« tolmačijo na cerkniški občini in dodajajo, da se s subvencijami iz občinskega proračuna komunalni prispevek zmanjšal za 343.000 evrov, bolj pa občanom ne morejo ustreči. 

Na zadnji seji občinskega sveta so sprejeli tudi pravilnika, ki zmanjšujeta stroške priklopa na kanalizacijsko omrežje  in sicer Pravilnik o subvencioniranju izgradnje in nakupa črpališč odpadnih voda na območju Občine Cerknic ter Pravilnik o subvencioniranju priklopa na javno kanalizacijsko omrežje za lastnike objektov, ki so do priklopa na javno kanalizacijsko omrežje odpadno vodo čistili v mali komunalni čistilno napravi.

 Rakovčani pa po zaključeni investiciji opozarjajo še na eno težavo – na udrte jaške na cestah. Z občine Cerknica odgovarjajo, da je na nekaterih bolj obremenjenih jaških,  potrebno zamenjati tesnila. Upravljavec, Javno podjetje Komunala Cerknica,  bo to storil v roku treh tednov.

Foto: godina.si 

Ob gašenju požara v vrhniškem podjetju Kemis, kasnejših nujnih interventnih ukrepih ter analizah za oceno vpliva požara je nastalo za dobrega pol milijona evrov škode, je razvidno iz končnega poročila medresorske delovne skupine za usklajevanje aktivnosti v zvezi s posledicami požara v Kemisu. Poročilo mora obravnavati še vlada. Škodo so utrpela tudi gasilska društva.

Gasilska zveza Vrhnika je imela skupaj 187.254 evrov škode. V gašenju požara, ki je v vrhniškem podjetju za ravnanje z odpadki Kemis izbruhnil 15. maja letos, je sodelovalo okoli 350 gasilcev iz več gasilskih društev z Vrhnike in nekaterih drugih krajev. Med drugim so na pomoč priskočili tudi ljubljanski, kranjski, cerkniški in logaški gasilci.

Kot je razvidno iz končnega poročila, je imela Gasilska brigada Ljubljana v tej intervenciji 44.427 evrov stroškov, Gasilska brigada Kranj 9425 evrov, Gasilska zveza Cerknica 5051 evrov, Gasilska zveza Logatec za 11.955 evrov, gasilci podjetja Kovinoplastika Lož pa 506 evrov stroškov.

Foto: PGD Stara Vrhnika 

Simona Nagode iz Logatca je takoj vedela, da je to-to! Kamišibaj. Papirnato gledališče, ki je v 9. stoletju nastalo na Japonskem in je vedno bolj poznano tudi v Sloveniji. Kamišibaj prepušča tako otrokom kot odraslim povsem prosto domišljijo in je odlično odlično orodje za premagovanje treme in čuječnost. Simona Nagode in ostala ekipa pa si želita vpeljati učne urice kamišibaja v šolski sistem, saj opažata, da sam proces izdelave papirnatega gledališča in nastop zelo blagodejno vplivata na razvoj in kreativnost otrok. 

Foto: kamisibaj.si 

Cerkniški godbeniki so v začetku julija tudi uradno ponosno predstavili svojo novo zgoščenko, ki so jo poimenovali Še veš. Na njej so zbrali še neobjavljene skladbe Bojana Adamiča in nekaj tistih, ki so železni repertoar tradicionalne prireditve Zdaj zaori pesem o svobodi, ki jo s pevskimi zbori iz občin Bloke, Cerknica in Loška dolina ter pevskimi zbori cerkniške šole pripravijo konec aprila. Pri ustvarjanju zgoščenke je skupaj stopilo kar 15 glasbenih skupin.

Zgoščenko Še veš je Godba Cerknica predstavila 9. julija na vrtu galerije Krpan v Cerknici. Nekaj skladb z nje sta odigrala Orkester Godbene šole in Trobilni ansambel Godbe Cerknica, pri skladbi Mojmirja Sepeta Poletna noč pa se je pridružila jazz pevka Marjeta Prudič. Idejni vodja projekta Tone Urbas je občinstvu predstavil celoten projekt, ki je pripeljal do izdaje zgoščenke.

Na koncertnem dnevu Bojana Adamiča v Mariboru leta 2012 je Godba Cerknica na med drugim izvedla Adamičevo skladbo Iz mojega dnevnika, ki jo je sicer igrala tudi na prireditvah Zdaj zaori pesem o svobodi. Ker so skladbo poslušalci v Mariboru dobro sprejeli, so se godbeniki odločili, da posnamejo še nekaj skladb iz bogatega Adamičevega repertoarja in jih skupaj z nekaterimi skladbami, ki jih izvajajo na prireditvi Zdaj zaori pesem o svobodi izdajo na zgoščenki z naslovom Še veš. Kot je pojasnil Urbas, je zanimiv tudi izbor naslova zgoščenke. Gre za popevko Jožeta Privška, ki jo je dal Mitji Ribičiču, češ, naj napiše besedilo. Mitjev oče Josip je takrat poučeval na šoli na Rakeku, in Mitja Ribičič  je pesem pred mnogimi leti dal Danici Štefančič. Zdaj se je znašla na zgoščenki cerkniških godbenikov.

Nekaj skladb na njej so v živo posneli na lanski prireditvi v Cerknici, nekaj pa so jih posneli v studiu. Pobudi za izdajo zgoščenke so se namreč pridružili otroški in mladinski zbori cerkniške osnovne šole z zborovodkinjo Dašo Joželj Kranjc in Pevska skupina Biseri cerkniške glasbene šole z zborovodkinjo Ireno Cundrič Iskra. Pevci Moškega zbora Tabor, Mešanega zbora Kulturnega društva Rak Rakek in Komornega zbora Fran Gerbič pa so oblikovali poseben zbor pod vodstvom zborovodje Jožeta Rajka, ki je del programa posnel skupaj z godbo pod dirigentsko palico Mitje Dragoliča.

Med skladbami na zgoščenki so med drugim Pegasto dekle in Zemlja pleše Mojmirja Sepeta, narodna Nocoj pa oh’ nocoj, pesem Amazing Grace in nekaj melodij, ki jih je Bojan Adamič napisal za filme, kot so Jara gospoda, Ples v dežju in Vesna.

Foto: fb profil Godbe Cerknica, Eva Gruber 

Huda suša je prizadela tudi Ribiško družino Cerknica. Začelo se je že z zimsko sušo, ki je zdesetkala  populacijo ščuke na Cerkniškem jezeru. Predsednik Ribiške družine Cerknica Miha Urh je za Radio 94 razkril srhljivo številko. Povedal je tudi,  da je pred desetimi dnevi v spodnjem delu Cerknice presahnil tudi potok Cerkniščica, zato so reševali tudi postrvi.