V Hiši kulture v Pivki je do 23. novembra na ogled razstava grafik Mie Paller z naslovom Hodim, dokler ne dosežem površja. Umetnica, ki je diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, magistrirala pa v Rotterdamu, ustvarja na področju slikarstva, grafike, gibljive slike in analogne fotografije, pri čemer uporablja metode kolažiranja, prehajanja med mediji in vizualnih analogij.
Mia Paller je v Pivki samostojno razstavljala že dvakrat v letih 2019 in 2021. Tokratna serija grafik je nastala Serija je nastala v Rotterdamu, kjer umetnica trenutno živi in dela. Navdihnil jo je specifičen mestni predel z oznako M4H, nekdanje pristanišče ob izlivu reke Maas v morje, danes pa kreativno središče, kjer raznovrstni umetniški ateljeji in mlada podjetja sobivajo z industrijsko proizvodnjo. Grafika je dolgotrajen proces, dela za aktualno razstavo je pričela pripravljati že meseca maja. Ob tem se je na lokacijo večkrat vračala, da bi zajela utrip živahne soseske.

Leto 2019 s 15,7 milijona prenočitev in z več kot šestimi milijoni prihodov  velja za rekordno leto slovenskega turizma. Sledili sta sušni kovidni leti, okrevanje po pandemiji, letos pa si turistični ponudniki znova manejo roke. Zadovoljno je tudi Društvo ljubiteljev Križne jame.

Predsednik društva Gašper Modic je povedal, da zaenkrat kaže na drugo najuspešnejšo sezono, odkar društvo upravlja Križno jamo. Med turistično sezono glavnino obiskovalcev predstavljajo tujci. Večina pride na enourni ogled jame, število obiskovalcev na daljših ogledih pa je društvo zaradi varovanja jame na letni ravni omejilo. Poslušaj. 

Foto: Društvo ljubiteljev Križne jame 

Župan Občine Ilirska Bistrica Gregor Kovačič je doktoriral s področja geografije. Na svoji znanstveni poti se veliko ukvarja tudi s kraškim svetom, nenazadnje je že doktoriral iz  Hidrologije Malenščice in njenega hidrografskega zaledja. Veliko znanstvenega zanimanja je tudi naprej posvečal okoljski problematiki. 

Zdi sem, da se z njo vsakodnevno srečujemo tudi na področju urejanja prostora, spomnimo se le žolčnih razprav za in proti ob postavitvi vetrnih elektrarn, gradnji trgovskih centrov na poljih, konflikt med turizmom in varovanjem narave. Občina Ilirska Bistrica je po površini druga največja slovenska občina, različnih interesov za umeščanje tudi v ta prostor je veliko, pravi župan. Poslušaj. 

Prek mikrofon smo zvabili režiserja, ki je podpisan pod nov dokumentarno-igrani film Reška proga. Pivčanu Aleksandru Kušlanu je železnica vse prej kot tuja, saj je delu na železnici namenil večji del svoje delovne dobe. Domačini ga danes poznajo kot urednika lokalnega televizijskega programa Vascom TV.
Aleksander Kušlan pravi, da mu ustvarjanje televizijske produkcije predstavlja veselje. Ne ukvarja pa se le s tem, uživa v fotografiranju, veliko svojih let je namenil glasbi, bil je član postojnskega aerokluba, po spletu okoliščin pa odkril še strast do jadranja na morju.

Pred 300 leti je na Idrijsko-Cerkljanskem živela ženska, pred katero bi se verjetno priklonil še notranjski hrust iz Vrha pri Sveti Trojici. A Marina Melhior ni plod pisateljeve domišljije. Njeno uborno ali vznemirljivo življenje, najverjetneje kar obije, razkrivajo sodni spisi.  Če povzamemo: Marina Melhiorca je prva znana prekupčevalka s čipkami in tihotapka živega srebra z Idrijsko-Cerkljanskega.

Prijeli so jo na podlagi ovadbe, v proces pa je je bilo vpletenih več rudarjev, ki so bili organizirani v tolpo. Iz sodnih spisov je moč razbrati, da je zasliševalce precej vozila žejne čez vodo. Proces je, hočeš nočeš, vodil takratni rudniški upravitelj, tudi znani raziskovalec Cerkniškega jezera Franc Anton Steinberg. Zemljemercu, politehniku, kartografu, rudarju in  še bi lahko naštevali, zelo odmeven proces najbrž ni bil v veliko veselje. Začel se je leta 1729, zadnji ohranjeni zapisi pa so z marca leta 1731, tisti o zaključku procesa pa so izgubljeni. Kako je bila Melhiorca kaznovana, torej ne vemo, je pa prefriganka danes svojevrstna pomočnica v Mestnem muzeju Idrija.  Združuje muzejska aduta –  čipke in živo srebro, za povrh pa muzej domuje v gradu, kjer se je proces proti Marini Melhior odvijal. Kustosinja Marija Terpin Mlinar je o njej napisala slikanico, Melhiorca je tudi glavna junakinja monodrame in radijske igre. Kustosinja je tihotapkino življenje razkrila tudi za Radio 94. Poslušaj. 

Ilustracija: Irena Gubanc, Fototeka Mestnega muzeja Idrija