Na Dolenjem Jezeru pri Cerknici so v četrtek po letu dni od ustanovitve predstavili dosežke Lokalne akcijske skupine (v nadaljevanju Las) Notranjska. Z izkupičkom so zadovoljni. Na dva javna poziva za sofinanciranje iz evropskih skladov so prejeli 16 vlog, od katerih so jih odobrili devet. Projekti so večinoma usmerjeni v razvoj turističnih storitev in produktov. Kot je povedal predsednik Las Notranjska Bogdan Zevnik, imajo do leta 2023 na razpolago 1,3 milijona evrov iz evropskega regionalnega sklada in evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, od tega milijon za projekte svojih članov. Nekaj teh sredstev so že razdelili za devet projektov, ki se bodo izvajali v naslednjem letu. Naslednji javni poziv za projekte bodo objavili že prihodnje leto, pričakujejo pa podobno število prijav. Dragica Bratanič iz Regionalne razvojne agencije Zeleni kras, ki je vodilni partner Lasa, pa je povedala da je večina projektov, ki so pridobili sredstva evropskih skladov, s področja turizma. Del projektov pa se dotika področja podjetništva; različni projekti se ukvarjajo s krepitvijo podpornega okolja, povezovanjem podjetnikov in šolarjev ter oblikovanjem skupne blagovne znamke na področju lesarstva.Brataničevi se še posebej pomembno zdi, da se vsebine projektov prepletajo in da so zastavljeni tako, da se bodo lahko nadaljevali tudi po zaključku evropskega sofinanciranja.

Turistično društvo Cerkniško jezero jutri vabi na četrti pohod štirih far do ruševin cerkve svetega Miklavža na Slivnici. Pohodniki se bodo v grapo visoko nad vasjo Grahovo odpravili iz Cerknice, Begunj in Grahovega ob 9. uri in iz Nove vasi na Blokah ob 8.30. Ob 11. uri bo pri ruševinah Miklavževe cerkvice mašo daroval župnik iz Grahovega Sandi Osojnik, sledilo bo druženje pri Lovski koči. 

Foto: Joško Cerkvenik 

Župnija Cerknica je že tretje leto zapored pripravila opereto Miklavž prihaja v treh dejanjih avtorja dr. Jerka Gržinčiča. Opereto o pripravah angelov in parkeljnov na odhod sv. Miklavža iz nebes na zemljo bodo cerkniški otroci videli v nedeljo, otroci na Blokah pa en dan prej. Pobudo za uprizoritev dela iz 30. let prejšnjega je dal Franci Nahtigal. Povedal je, da opereta zahteva veliko število ljudi, večina nastopajočih in tehničnega osebja pa je domačinov.

Foto: Blaž Žnidaršič za cerknica.donbosko.si

Notranjski muzej Postojna bo osrednji  dogodek ob 70-letnici pripravil jutri.  Ob 16. uri bodo tam odprli razstavo Muzej je vaš. Ob tej priložnosti bodo predstavili istoimenski zbornik in zavrteli film o delu muzeja v teh sedemdesetih letih. Pred desetimi leti, ob 60-letnici muzeja, so predstavljali predvsem razvojno pot muzeja in njegove preobrazbe, v tokratni publikaciji pa govorijo predvsem muzejski predmeti. Nekatere predmete so obiskovalci mogoče že videli na občasnih razstavah, nekaterih pa sploh ne, saj so na stalni predstavljeni le redki. Kustose Notranjskega muzeja Slavka Polaka, Tino Poljšak, Alenko Čuk in Almo Bavdek smo prosili, naj nampredstavijo skozi svoj najljubši muzejski predmet. Ob predstavitvah smo tako veliko izvedeli o muzeju in razstavi. 

Sodelavci Notranjskega muzeja Postojna. Foto: Notranjski muzej 

Zavod za gozdove je že lani začel intenzivno pogozdovati gozdove, ki jih je poškodoval žled. Evropska sredstva so začeli za obnovo gozdov porabljati lansko jesen, dela s polno paro potekajo tudi letos. Vodja enote Zavoda za gozdove iz Postojne Anton Smrekar je povedal, da so od lanske jeseni posadili slabih 160 hektarjev, dobrih 60 odstotkov z bukvijo. V zadnjem pogozdovanj, ki trenutno poteka, bodo posadili še 26 tisoč sadik, ki so iz naših drevesnic. Zavod za gozdove že nekaj let opozarja na povečano populacijo srnjadi in jelenjadi. Zato so sadike zaščitili s premazi, na objedanje najbolj občutljivo jelko pa z ograjami.  Anton Smrekar ob tem poudarja, da je sajenja  malo. Od 90 do 95 odstotkov obnove gozdov uspešno poteka po naravni poti. Obnova s sadnjo je zelo draga, po hektarju je težka nekaj tisoč evrov, prednost naravne obnove ni pa ni le v denarju. Pri njej se gozd obnovi z drevesnimi vrstami, ki so na določenem območju najbolj doma, zato je naravna obnova gozda bolj uspešna in bolj kakovostna.

Spomladi so sadili tudi dijaki SGLŠ. Fotografija je iz arhiva šole.