Dušica Kunaver je širši javnosti znana je kot zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva. Kot zbiralka ljudske dediščine ter kot avtorica ali soavtorica je izdala več kot 90 del. Danes ob 19. uri pa bo v knjižnici v Hotedršici predstavila izjemno zanimivo obdobje iz zgodovine svoje družine.

Zahvala neznanemu Hotenjcu – sto pet let prepozno, je Dušica Kunaver naslovila današnji večer, na katerem bo spregovorila o tem, kak je leta  1918 je neznani prebivalec Hotedršice njenega  očeta pretihotapil čez takratno italijansko–jugoslovansko mejo in mu rešil življenje. Poslušaj. 

Začelo se je novo izobraževalno leto in na Ljudski univerzi Postojna že potekajo vsi klasični programi: od osnovne šole za odrasle, univerze za 3. življenjsko obdobje, usposabljanja za računovodje, tečaj šivanja in krojenja, program PUMO+, tudi različne praktične delavnice po krajevnih skupnostih, je povedala organizatorka izobraževanja odraslih Erika Švara. 

Zelo aktualen je tudi sofinanciran in zato za uporabnike brezplačen program DigiComp 30+, ki starejše od 30 let seznanja z e-bančništvom in nakupovanjem, e-zdravjem, e-davki, e-upravo, upravljanjem socialnih omrežij in z varnostjo na spletu, ipd. Možna je vključitev v osnovni ali napredni nivo. Poleg digitalizacije pa se kot nujna vse bolj omenjajo tudi znanja s področja trajnostnega bivanja in razvoja, kar je v sodelovanju z Notranjskim muzejem botrovalo nastanku Zelenega abonmaja. Ljudska univerza Postojna se veliko ukvarja tudi s priseljenci  in trenutno izvaja  programe ZIP – Začetna integracija priseljencev. Poslušaj. 

Jesenska bera dogodkov je v Knjižnici Bena Zupančiča Postojna zelo bogata. Prejšnji teden so obiskovalci prisluhnili Borisu Kobalu in Davorinu Jenku ob predstavitvi igralčeve biografije, pred vrati pa je že predstavitev dveh knjig Lenarta Zajca. Knjižico bo obiskal v sredo. Po Lenartu Zajcu pa se bodo v čitalnici knjižnice posvetili domoznanstvu. V petek ob 18. uri bo tam predstavitev knjige Osti Jarej Zgodbe iz Majlonta. Opremljena je z reprodukcijami njegovih likovnih del, ki bodo v knjižnici tudi na ogled.

Povejmo tudi, da je v pritličju postojnske knjižnice pripravljen kotiček z izbranimi knjigami o duševnem zdravju, 24. oktobra pa bo v knjižnici živa knjižnica, ki  se bo zaključila z okroglo mizo, na kateri bodo  spregovorili strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem duševnega zdravja. Še več v prispevku. 
 

Foto: arhiv Knjižnice Bena Zupančiča 

Prvi teden v oktobru je Občina Postojna v tukajšnjem kulturnem domu podelila priznanja najbolj prepričljivim v letošnji akciji Občina Postojna v cvetju. Prve nagrade v različnih kategorijah so letos odšle v Hrašče, Zalog in v Hruševje, posebni nagradi pa v Zagon in Lohačo.

Za najlepši balkon je prvo nagrado prejela Darinka Turkalj, drugo družina Alilovski in tretjo pa Nadja Jurca, Tanja Jurca ter Nives Česnik. Najlepši vrt ima družina Bole,  za njo sta se uvrstili  Helena Ostanek in Viljemka Bergoč. V kategoriji poslovnih objektov je prvo nagrado osvojil Hotel Pira, drugo Magdalena Cej iz Art galerije in muzeja Keltika, tretjo pa Turistična kmetija Malnarjevi. Posebni nagradi sta prejela Ludvik Bizjak ter Stanislav in Majda Lekšan.  Akcija, ki je trajala od sredine junija, se je končala 14. septembra. V tem času je komisija dobila nekaj namigov, kje poiskati najbolj urejene vrtove, še vedno pa je veliko prijav zbrala prav z ogledom na terenu. Kot je povedala predsednica komisije Vanja Mahnič Markovčič, si želijo, da  bi se še več ljudi prijavilo samih. Ni jih navdušilo samo cvetje, ampak tudi prijaznost in pozitivna naravnanost vseh, kamor je prišla na obisk. Poslušaj prispevek. 

Slavko Strman živi v Žerovnici, je pa močno povezan z Blokami, saj od tam izvira njegova mama. Konec meseca septembra je prejel priznanje občine Bloke za aktivno sodelovanje v Društvu Voda in skrbno vzdrževanje vodnjaka v Novi vasi. S svojim znanjem in zavzetostjo je prispeval k temu, da imajo mimoidoči in vaščani v središču Nove vasi obnovljen vodnjak, kjer se vedno lahko osvežijo in si odpočijejo. Pred leti je z ženo vodil tudi bloško gostilno Slamar, kmalu po njenem zaprtju pa se je našel stik pri štirni.

Slavko Strman je z društvom poskrbel, da se ohranja dragocena kulturna dediščina na Blokah, ki ohranja spomin na stara vaška jedra. Vodo so po lesenih borovih ceveh predniki napeljali že leta 1863. Vodnjak se imenuje Zgornja štirna, o njem pa je nekaj besed zapisal tudi slovenski etnolog dr. Bogataj. Zgornja štirna je z nekdanjo gostilno Slamar poskrbela za osvetljevanje bloške zgodovine o vodi, smučanju in hrani na Blokah. Več v prispevku.