V petek je zaradi vračanja turistov  z morja  na primorski avtocesti prihajalo do daljših zastojev. Zastoji pa so bili tudi na stari cesti, kar so na Policijski upravi Koper predvidevali.

Ker so pričakovali, da v takšnih razmerah vozniki ne upoštevajo zakona o pravilih v cestnem prometu, so na kritičen odsek avtoceste napotili prometno policijsko patruljo. Nalogi policistov sta bili: preventivno delovanje in preprečevanje prehitevanja po desni in po odstavnem pasu. Policisti so ugotovili, da vozniki ne upoštevajo pravil razvrščanja ob zastojih na avtocesti in da velikokrat prehitevajo tudi po odstavnem pasu.

Voznikom, ki so kršili te predpise, so policisti v petek izdali 21 plačilnih nalogov, največ zaradi vožnje po odstavnem pasu. Globa za ta prekršek je 300 evrov.

Policisti še enkrat poudarjajo, da mora biti vedno, ko pride do zastoja, med kolonama vozil na prehitevalnem pasu in voznem pasu dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil, ki so opremljena z modro ali rumeno lučjo (reševalci, gasilci, policija, izvajalec rednega vzdrževanja, inšpekcijske službe …). Vozila na voznem pasu se morajo razvrstiti na desno stran do robne črte, vozila na prehitevalnem pasu pa na skrajno levo stran do robne črte.

S pravilno razvrstitvijo vozil ob zastoju na avtocesti omogočimo reševalnim vozilom hitrejši dostop do ponesrečencev in s tem povečamo možnost preživetja tudi do 40 odstotkov.

Foto:  fb Ustvarimo reševalni pas na avtocestah 

Policisti iz Kozine so ta konec tedna pri pregledu ene lažje dostopnih tamkajšnjih jam naleteli na sedem vab oz. pasti, namenjenih nezakonitemu lovu hroščev in ostalih živali v jami, v katere se je ujelo več različnih jamskih hroščev. Najverjetneje je njimi tudi ogrožena vrsta Hitlerjev brezokec (Anophthalmus hitleri). Slovenski jamski endemit sodi med ogrožene vrste in je zavarovan z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.

Hrošček na  črnem trgu t.i. »borzah insektov« dosega vrednost več sto evrov.

Za katero vrsto gre, bodo sicer ugotovili strokovnjaki z biotehniške fakultete. Vabe, v katere lovijo jamske hrošče, so stekleni lončki, v katere krivolovci nastavijo prenasičeno solno raztopino, ki  ujete živali takoj primerno konzervira, zato so lahko pasti v jami nastavljene dlje časa.

Policisti so nadzor opravili, da bi preverili nelegalni odlov živali in nelegalno odlaganja odpadkov v jamah. Nadzor so opravili v sodelovanju z inšpekcijo za okolje in naravo, zavodom za varstvo narave in lokalnim jamarskim društvom Dimnice v eni izmed lažje dostopnih jam na območju Čičarije, so danes sporočili s Policijske uprave Koper.

 Zaradi nezakonitega odlova živali iz jam oz. suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami policisti še naprej zbirajo obvestila.

“Moje delo prežema vse pore mojega življenja,” je pogovor zaključil Cerkničan Igor Matkovič, ki sicer živi in deluje v Ljubljani. Pravzaprav kot glasbenik deluje po vsej Sloveniji in tujini, čez nekaj dni ga bodo spoznali celo na Kitajskem. Trobentača in skladatelja dobro poznajo tudi dijaki Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, kjer poučuje jazzovsko trobento. “Želim, da moji učenci postanejo sami svoji učitelji, hkrati pa učenci za vse življenje, “pravi. Glasba je v vseh porah njegovega življenja, razlaga in zato nima nikoli občutka, da je glasbeno udejstvovanje njegova služba. Daje mu veliko višje cilje in smisel. Poslušaj pogovor.

Foto: osebni arhiv Igorja Matkoviča 

Zgodbo o pastirčku Jakobu in zmaju iz Postojnske jame  je po ljudski pripovedki ilustriral Aleš Pučnik. Na prvi šolski dan so jo prejeli vsi prvošolci iz Občine Postojna, predstavili pa so jo tudi širši javnosti. Slikanica je po besedah ilustratorja nastajala nekaj časa. Avtor je želel izpostaviti zgodbo o Jakobu in postojnskem zmaju v širši kontekst in tako je nastala inspiracijska zgodba, kjer je zmagovalec znan, pot do zmage pa je dolga in zapletena.

Slikanica Jakob in postojnski zmaj je postala tudi del širše promocijske zgodbe postojnskih turističnih destinacij. Več v prispevku. 

Foto: Občina Postojna 

Arheologinja Sara Zanni iz Milana proučuje nekdanjo rimsko cesto med Oglejem in Beogradom. Vneta popotnica se je odločila, da pot, za katero so v rimskih časih porabili dvajset dni, prehodi še sama. Eni glavnih rimskih cest se posveča v sklopu projekta RecRoad na Montaignovi univerzi v Bordeauxu. Na svoji poti bo imela več postankov in v krajih, ki ležijo ob nekdanji rimski prometnici, projekt tudi predstavila. Pot pod noge je vzela v soboto v Ogleju, danes pa bo gostovala v Logatcu. Projekt bo ob 19.30 predstavila v Knjižnici Logatec.

Utrdba na Lanišču nad Kalcami, od koder so nadzorovali promet med današnjima Oglejem in Ljubljano.