Včeraj popoldne so na Uncu pri pokopališču slovesno odkrili novo mozaično klop, ki mimoidoče spominja na nekdanjo tradicijo obročarstva. Lokalne učiteljice so to danes izumrlo obrt raziskovale že leta 1994, ob tem je bil posnet tudi film. Nov projekt je nastal s podporo Občine Cerknica, krajevne skupnosti Rakek ter s finančno in materialno podporo lokalnih podjetnikov.
Z obročarstvom se je občasno ukvarjal oče Franca Perka, ki je na spletni strani Stare slike zapisal, da je bil eden zadnjih izdelovalcev obročev Matevž Ivančič, Tomažičev Matevž s Slivic. Veliko let je preživel čez lužo, ob povratku pa si je na takšen način prislužil kakšen dinar.

Župan Občine Pivka Robert Smrdelj  in direktor podjetja Komunala Sežana Andrej Prunk sta danes podpisala pogodbo za rekonstrukcijo objekta na Kolodvorski 11 v Pivki. Tam bodo uredili pet neprofitnih stanovanj s pripadajočimi prostori in parkirišči. Pogodbena vrednost brez DDV-ja je slabih 627 tisoč evrov. Dela se bodo končala oktobra naslednje leto, stanovanja bodo namenu predali konec leta 2024. 

V Pivki so zadovoljni, ker bodo za investicijo dobili 309  tisočakov iz Načrta za okrevanje in odpornost za dodelitev sredstev s področja stanovanjske politike. Stanovanja bodo  namenjena ciljnim skupinam, med kateri so mladi, mlade družine, družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, socialno ogroženi, marginalizirane skupine (npr. etnične manjšine), starejši, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo, pomembni za skupnost, so zapisali na občini. 

Foto: Blaž Lenček 

Ljudska univerza Postojna in Notranjski muzej Postojna že peto sezono ponujata Zeleni abonma. Letošnji prinaša štiri delavnice, prva bo že danes. Kot je povedala organizatorka izobraževanja odraslih na ljudski univerzi Erika Švara je povedala, da bodo delavnice udeležencem ponudile praktična znanja. 

 Prva delavnica – naravi in zdravju prijazna čistila –  bo že danes, Novembrska delavnica bo posvečena zdravilnim pripravkom, januarja bo na vrsti delavnica divje fermentacije, zadnja pa bo obnova starega pohištva. Tina Poljšak iz Notranjskega muzeja je povedala, da tako ljudska univerza kot muzej, upata, da bodo tudi njune delavnice omogočile zeleno prihodnost. Več v posnetku. 

Ob uvedbi nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko, vsakdo, kdor izpolnjuje pogoje, državno mejo lahko prestopa na 14 prehodih, na 18 prehodih pa tisti, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Evropske unije. Med temi prehodi je tudi mejni prehod Babno Polje, ki leži v Občini Loška dolina.

Župan Matjaž  Antončič pravi, da je v osnovi ponovni nadzor na meji korak nazaj, a na občini razumejo, da dogajanja po svetu, predvsem konflikt med Izraelom in Palestino, povečuje možnost nezakonitih migracij, predvsem pa povečuje možnost terorizma. »Zato to sicer predvidoma začasno situacijo, z možnostjo podaljšanja, razumemo in jemljemo v zakup,« je povedal župan Loške doline.

Sam sicer meni, da ponovni nadzor na mejnem prehodu Babno Polje-Prezid ne bo bistveno vplival na življenje občanov obeh občin (Loška dolina in Čabar). Verjame, da bo tudi pretok dnevnih delavskih migracij dosti tekoč in neproblematičen. “Kako bo, se bo še pokazalo med izvajanjem nadzora, si pa seveda vseeno želimo, da nadzor ne bi trajal predolgo, oziroma da ne bi bil potreben,” zaključuje Antončič.

Tako so letošnje novo leto pričakali na mejnem prehodu Babno Polje-Prezid, ko se se vstopa Hrvaške v schenhensko območje veselili prebivalci z obeh strani meje.

Foto: arhiv Občine Loška dolina  

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je Občini Ilirska Bistrica odobrilo projekt Neprekinjenost sebe. V okviru projekta bodo obnovili in nadgradili obstoječo Kettejevo pot, na Premu obnovili stavbo nekdanje osnovne šole in v njej uredili stalno razstavo o zgodovini šolstva na Bistriškem, uredili travnati plato med zunanjim in notranjim grajskim obzidjem ter po kraju vzpostavili krožno tematsko pot. 

Kot je poudarila Aneja Rože, iz skupine, ki je na občini pripravljala projekt, je pomemben del projekta dediščina, s katero se identificirajo domačini in to želijo predstaviti tudi obiskovalcem. Na Premu je tako živ spomin na modernista Dragotina Ketteja. V kraju ga predstavljajo, interpretirajo, pohodi po njegovi poti pa predstavljajo določen ritual. Tako imamo vzpostavljeno navidezno neprekinjenost med dejanskim dogodkom oziroma osebo, od koder izvira tudi naslov projekta. Poslušaj.