V soboto bo Društvo Modro nebo pripravilo pohod z naslovom Slivnica malo drugače. 1114 metrov visoka Slivnica ima za pokazati več kot le čarovniško izročilo.
Na poti na vrh si bodo pohodniki ogledali ostanke Rupnikove linije, spoznali bodo tudi lokacije železnodobnih gradišč. Lahko bodo občudovali kremenove kristale. Žiga Zois jih je poimenoval kar cerkniški demanti, nedavno je razstavo o njih pripravil Notranjski muzej v Postojni.
Pohodniki bodo nato dosegli vrh Slivnice in se začeli spuščati proti Cerkniškemu polju. Spotoma si bodo ogledali še Čarovniško jamo. Slivnico je namreč kot zbirališče čarovnic opisal Janez Vajkard Valvasor in v svojo razpravo umestil tudi Coprniško jamo. Iz nezasute jame se je pozimi dvigal topel in vlažen zrak ter se kondenziral v meglo. Tako so vraževerni dobili čarovniško kuhanje vremena.
Udeleženci pohoda se bodo v dolini spustili mimo ruševin Miklavževe cerkve. Preprosta cerkvica z zvonikom na preslico, ki je stala nad Grahovim, je ruševina od druge svetovne vojne naprej. Danes je cilj pohodnikov, nekoč pa so domačini k njej romali in prosili za dež.
Društvo Modro nebo bo v soboto povedalo še kakšno zanimivost več, saj bo razkrivanje slivniških skrivnosti trajalo sedem ur. Toliko, računajo, bodo potrebovali za srednje zahteven pohod, ki bo dolg 13 kilometrov. Pohod se bo ob 9. uri začel za kegljiščem v Cerknici. Zaradi lažje organizacije pa se je nanj potrebno prijaviti.
Foto: razvaline cerkve sv. Nikolaja
Vir: Društvo Modro nebo