Na povabilo Krajevne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB Loška dolina bo jutri ob 18. uri v telovadnici osnovne šole v Starem trgu zapel Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Krajevna organizacija je Tržačane na obisk povabila ob bližajočem se 19. oktobru. Predsednik organizacije Ivan Plos, pravi, da se praznovanju občinskega praznika pridružijo vsako leto in hkrati obeležijo obletnico napada na Lož. Več v prispevku.
Foto: Tržaški pevski zbor Pinko Tomažič
V Kulturnem društvu Kalunca raziskujejo in ohranjajo tradicijo klekljanja na Krasu. Zato so zgodbi o čipki Maksa Fabianija posvetili celo leto. To soboto bo na Velikem Dolu pravi klekljarski festival pod nazivom Po Fabianijevih sledeh. Maks Fabiani je leta 1922 narisal vzorec za klekljano čipko, prt z motivom krizantem, ki ga je goriški Zavod za umetno obrt podaril italijanski kraljici Jeleni Savojski. Za čipko se je izgubila vsaka sled, ohranjena pa je fotografija dekleta s čipko v roki, klekljarice iz Idrije, ki je darilo izročila kraljici
Jutri bodo začeli z delavnico klekljanja z žico, ki bo motivno povezana s prtom in nadaljevali s predavanjema Mojce Ferle iz Mestnega muzeja Ljubljana in avtorice vzorca Rosite D’Ercoli, ki je zgodbo o Fabianijevi čipki izbrskala iz arhivov. Po tem bodo predali prt predstavniku Občine Komen in s tem prispevali novo poglavje štanjelski razstavi o Maksu Fabianiju.
Dogodek bodo popestrili z ocenjevanjem čipkastih jabolčnih pit, ki ga bosta vodila Peter Patajac in Milena Štolfa.
S svojo tretjo izdajo Kulturni večer KS Prestranek postaja tradicionalen. Tokrat so moči združili, poleg KS, člani ŠKD Ivana Vadnala in pripravili sobotni večer pesmi, glasbe in poezije. Tudi to soboto bo avla OŠ Prestranek nabito polna, saj bodo na odru sami domači ustvarjalci, je prepričana predsednica KS Prestranek Magda Jakin Černe. V programu bodo sodelovali nekateri že uveljavljeni, pa tudi nekaj manj znanih kulturnikov.
Včeraj dopoldan je v eno izmed bank v Postojni prišel 31-letnik. Do zaposlenih se je vedel nedostojno. Nanje je kričal, jih zmerjal, prevrnil je tudi stol, sporočajo s Policijske uprave Koper. Policisti so mu na kraju izdali plačilni nalog, saj je kršil Zakon o varstvu javnega reda in miru.
Pristojni spremljajo problematiko pojavljanja glivične bolezni, ki bi lahko predstavljala grožnjo človeški ribici, je v odgovoru poslancu Danijelu Krivcu (SDS) zagotovila vlada. Ob ukrepih na mednarodni ravni je v Sloveniji med drugim v teku raziskava, ki bo tudi podlaga za predloge učinkovitih ukrepov v primerih ugotovljene okužbe, so navedli.
Kot so zapisali, je trenutno agresivna oblika bolezni, ki jo povzročajo glive Batrachochytrium salamandrivorans (Bsal), zaznana v omejenem območju med Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo. Zaradi hitrega in nepredvidljivega širjenja s sporami pa obstaja možnost vpliva na repate dvoživke v Sloveniji, ob močeradih in pupkih tudi na človeško ribico.
Vlada je poslancu pojasnila, da je ukrepe na mednarodni ravni sprejel stalni odbor Bernske konvencije, v Sloveniji pa problematiko spremljajo ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Od maja poteka znanstvena raziskava Porajajoči mikrobni patogeni človeške ribice, endemne troglobiontske dvoživke, ki zagotavlja znanstveno podlago za spremljanje prisotnosti organizmov v podzemnih vodah, ki ogrožajo človeško ribico, kakor tudi predloge za učinkovite ukrepe v primerih ugotovljene okužbe. Projekt izvajajo Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za biologijo in ZRC SAZU, financira pa javna agencija za raziskovalno dejavnost.
Poteka pa tudi manjši projekt Invazivke nikoli ne počivajo: Ozaveščanje in preprečevanje negativnega vpliva invazivnih vrst na evropsko ogrožene vrste. Projekt, ki ga financira okoljsko ministrstvo, predvideva testiranje domorodnih vrst dvoživk na prisotnost hitridiomikoze. Prednostno bodo pregledane ogrožene populacije dvoživk in tiste, ki živijo v ujetništvu, navaja vlada.
Vlada je tudi odgovorila na pobudo slovenskih jamarjev, da bi država del koncesije, ki jo dobi od Postojnske jame, namenila ohranitvi človeške ribice. Pojasnjuje, da večji del koncesijske dajatve (97,5 odstotka) pripada občinama Postojna in Pivka, ki sredstva uporabljata za gradnjo čistilnih naprav in druge komunalne infrastrukture, s čimer prispevata k zmanjševanju onesnaženja reke Pivke in posredno Postojnske jame. Sredstva za varstvo ogroženih in zavarovanih živalskih vrst, tudi človeške ribice, se zagotavljajo iz proračunskih postavk za ohranjanje biotske raznovrstnosti, dodaja vlada.
Foto: postojna.si