Novice

  • VABLJENI NA TRUBARJEVO DOMAČIJO

    Trubarjeva domačija stoji na bregu rečice Rašica v občini Velike Lašče. Sestavljajo jo spominska hiša z mlinom, žaga venecijanka in gospodarsko poslopje, vsebino pa ji daje Javni zavod Trubarjevi kraji. Pred dnevom reformacije smo na Rašico smo poklicali kustosinjo Barbaro Pečnik, saj bo praznični dan na domačiji zelo pester. Kot je povedala, je pri njih živahno že cel mesec. Pravijo, da imajo kar reformacijski mesec, v katerem se zvrsti glavnina obiskovalcev, med njimi prednjačijo šolarji in dijaki. 

    Na praznični dan bodo med 9. in 17. uro po Trubarjevi domačiji pripravili več vodenj in delavnic s predstavitvijo projekta Poti knjige, ob 18.30 bodo posadili cepič najstarejše trte z mariborskega Lenta, sledila bosta nagovor dr. Petra Kovačiča Peršina in nastop Ditka tria, ki bo izvajal poezijo slovenskih pesnikov Ferija Lainščka, Toneta Pavčka, Karla Destovnika Kajuha, Kajetana Koviča in Srečka Kosovela. Praznično dogajanje in domačijo nam je predstavila kustosinja Barbara Pečnik, ki je spregovorila tudi o Notranjcih, ki so sodelovali pri urejanju spominske sobe na domačiji: Marjanu Lobodi, Tomažu Perku in Bojanu Klančarju ter Matjažu Debevcu, mojstru, ki že od začetka skrbi za mlin in žago. Poslušaj.  

     

    Foto: Javni zavod Trubarjevi kraji 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • “MOJ LIKOVNI IZRAZ” DO 8. NOVEMBRA

    Likovno društvo Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice v Knjižnici Makse Samsa predstavlja sadove svojega drugega letošnjega projekta. Člani društva so razstavo slikarskih in kiparskih del naslovili “Moj likovni izraz”.
    Tema projekta je bila široko zastavljena, kar je prispevalo k temu, da so sodelujoči izkazali svoj pravi jaz. Dela 17 članov so v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici na ogled do 8. novembra.

    Avtor:Jaka Zalar
  • DRUŠTVO DROBNOVRATNIK PRAZNUJE 20 LET

    Društvo Drobnovratnik se že 20 let posveča varovanju narave, ozaveščanju o njenem varovanju in o pomembnosti skrbnega odnosa do okolja. Obletnico bo praznovalo danes ob 17. uro v mestnem parku v Postojni, kjer bo posadilo spominsko drevo, arboristka dr. Lena Marion pa bo zbranim predstavila pravilno tehniko sajenja okrasnih dreves. 

    Predsednica Špela Koblar Habič se še dobro spominja, kako se je manjša skupina navdušencev nad našo naravo, ki je izjemna, odločila, da ustanovi društvo. Članov je danes okoli 60 in prihajajo iz različnih delov regije in njene okolice. Veseli bi bili, če bi se jim pridružilo še več mladih ljudi in bi se tako povezovali tudi večgeneracijsko.  Društvo Drobnovratnik je v dveh desetletjih postalo pomemben deležnik varovanja narave, na katerega se v regiji  obrne marsikdo, ki se ukvarja z naravo, tudi institucije. Predsednica pravi, da sta strokovnost in kredibilnost za društvo zelo pomembna. Poslušaj. 

     

    Foto: arhiv društva 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • NA GRADU PREM BODO PRIPOVEDOVALI

    Na grad Prem prihaja Irena Cerar, ki je izkušena pripovedovalka in avtorica serije priljubljenih izletniških vodnikov, ki nosijo v naslovu Pravljične poti. Pozna mnogo skrivnih kotičkov Slovenije in svoje navdušenje nad naravo rada deli z drugimi. Pripovedovanje za otroke bo v soboto ob 16. uri, nato bodo sledile še ustvarjalne delavnice in pripovedovanje za odrasle.
    Pripovedovalko bo to soboto na gradu Prem spremljala glasbenica Zvezdana Novaković, harfistka, komponistka, performerka in pevka, ki drzno raziskuje najrazličnejše glasbene izraze. A rada ima tudi ljudske pravljice, zato pogosto sodeluje s slovenskimi pripovedovalci in pripovedovalkami.

    Avtor:Jaka Zalar
  • 150 LET REŠKE PROGE V FILMU

    Prvi vlak je po železniški povezavi med Pivko in Reko zapeljal 25. junija 1873, letos torej zaznamujemo njeno 150-letnico. Ob obletnici je bil posnet igrano-dokumentarni film v režiji Aleksandra Kušlana, ki bo v tem tednu predvajan v Pivki, Ilirski Bistrici in Postojni. Film je nastal na pobudo Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica.
    Kušlan pravi, da film predstavlja zgodovinski pregled reške proge, prepleten z igranimi prizori, ki so jih odigrali amaterji. Promet na tukajšnji železni cesti se je po osamosvojitvi očitno zmanjšal, ni pa se s tem izgubila pomembnost te povezave. Tako na slovenski kot hrvaški strani je interes, da ta ponovno zaživi v večjem obsegu.

    Avtor:Jaka Zalar