Novice

  • PRVA FAZA OBNOVA AVTOCESTE SKORAJ KONČANA

    Vozniki, ki uporabljajo primorsko avtocesto med Postojno in Uncem, si bodo kmalu vsaj za nekaj časa oddahnili, saj se zaključuje prva gradbena faza. Naslednja se bo začela spomladi.

    Obnovitvena dela se sicer ne bodo zaključila do 20. novembra, kot so sprva sporočili. Izvajalec je namreč podal vlogo za podaljšanje pogodbenega roka za dela na viaduktu Ravbarkomanda predvidoma do konca meseca. Dela na trasi avtoceste pa bodo predvidoma zaključena v roku, torej do sredine novembra. Takrat bodo odstranili zaporo na trasi avtoceste, na širšem območju viadukta pa bo ostala še dva tedna.

    Z zaključkom te gradbene sezone in do začeta naslednje bodo odstranili tudi to zaporo in promet bo do spomladi potekal brez omejitev.

    Nova gradbena sezona se bo začela takoj, ko bodo dovoljevali vremenski pogoji. Predvidoma po zaključku zimske službe na avtocestah, sporočajo z DARS-a. Rok za izvedbo del v gradbeni sezoni 2018 je 123 dni od uvedbe izvajalca v delo. Na vrsti bo obnova viadukta Ravbarkomanda iz smeri Postojne proti Ljubljani. Na viaduktu bo promet v smeri Ljubljane zaprt. Urejen bo po sosednjem viaduktu, po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje. Po dolžini trase bo zapora precej krajša od sedanje, saj bo zgolj na širšem območju viadukta, ne pa tudi na trasi avtoceste.

    Čeprav primorska avtocesta preči tudi dinarske gozdove, pa prehodi za divjad niso predmet aktualne obnove, na vprašanje Radia 94 odgovarjajo na DARS-u. Živali, pojasnjujejo, uporabljajo za prehajanje številne nadvoze. Med Brezovico in Senožečami je kar 28 nadvozov in 16 podvozov. Družba DARS  pa sodeluje pri Lifeovem projektu LIFE DINALP BEAR. V okviru projekta želijo tudi zmanjšati umrljivosti rjavega medveda zaradi prometa. Na izbranih odsekih med Ljubljano in Postojno zato na zunanjo stran obstoječe žične varovalne ograje avtoceste nameščajo električno ograjo. Doslej so jo namestili na skupni razdalji približno 30 km, kar pomeni  po 15 km ob vsakem smernem vozišču, proti Kopru in proti Ljubljani. Električna ograja, nameščena v sistemu treh žic, preprečuje plezanje medvedov čez ograjo in jim onemogoča dostop na avtocesto.

     

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • MUZEJ ŠE VEDNO BREZ VODJE ENOTE

    Notranjski muzej Postojna od leta 2010 deluje kot enota Zavoda Znanje. Občinski svetniki v Postojni na oktobrski redni seji o njegovi vnovični samostojnosti sploh niso odločali. Menili so, da imajo zaenkrat premalo podatkov predvsem o stroških, ki bi jih prinesla ponovna vzpostavitev samostojnega zavoda. Širši javnost in ne samo strokovno pa preseneča dejstvo, da je muzej edina enota Zavoda Znanje, ki nima strokovnega vodje, pa čeprav gre za pokrajinski muzej.

    Foto: Notranjski muzej Postojna 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • VASI MORAJO OBSTATI

    Podeželske občine in še posebej kraji, ki so najbolj oddaljeni od mestnih središč, že nekaj let bijejo bitko z reorganizacijami. Na podeželju, ki izgublja državne pisarne, pošte ali bankomate, reorganizacijo bolj pogosto razumejo kot centralizacijo. Občina Ilirska Bistrica deluje v drugačnem duhu, kar se še posebej vidi v njenem odnosu do svojih sedmih osnovnih šol. 

     

    Občina je letos obnovila in dogradilo OŠ Podgora-Kuteževo 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • IRENA KOVAČEVIČ IN NJENA “DRUŽINICA”

    Na filmskem festivalu v Montrealu je nagrado za najboljšo žensko vlogo v filmu Družinica Jana Cvikoviča prejela Irena Kovačevič, neprofesionalna igralka, ki pa ji oder ni tuj. Preizkusila se je že v več plesnih, gledaliških in filmskih vlogah, svojo ustvarjalnost pa izraža še na mnoge druge načine. Igralka že nekaj let z družino  živi v Bujah v Vremski dolini.

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • VEČGENERACIJSKI CENTER ILIRSKA BISTRICA

    V Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici deluje Večgeneracijski center oziroma Točka moči. Gre za projekt Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropskih socialnih skladov. V Ilirski Bistrici projekt vodi tamkajšnja ljudska univerza v sodelovanju z občino. »Večgeneracijski center predstavlja osrednjo točko zbiranja občanov v lokalnem okolju«, je povedala Romana  Morano z ljudske univerze in dodala, da družine in posamezniki v centru ohranjajo in širijo svojo socialno mrežo. Predstavila je tudi program centra, ki je za udeležence brezplačne. V programu usklajujejo želje in potrebe zainteresiranih. Center je tako informacijsko, izobraževalno, družbeno in družabno središče Ilirske Bistrice.

     

    Tečaj računalništva poteka ob sredah. Foto: VGC Ilirska Bistrica 

    Avtor:Zasebno: Anja Hofman