Poročali smo že, da so slovenski raziskovalci Slavko Polak, Peter Trontelj, Rok Kostanjšek in Teo Delić v Frankfurtu prejeli spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta za leto 2017 za najboljši znanstveni članek v revijah Naravoslovno raziskovalnega združenja Senckenberg. Nagrajeni so bili za delo, v katerem obravnavajo jamske hrošče in opišejo novo vrsto. V njem so potrdili, da je biotska pestrost Dinarskega krasa, tudi slovenskega, izjemna v svetovnem merilu. Pred mikrofon smo povabili nagrajenega biologa iz Notranjskega muzeja Postojna Slavka Polaka. Razložil je, da s sodobno molekularno metodo rekonstruirajo sorodnost in zgodovino nastajanja vrst in rodov jamskih hroščev. Na osnovni rezultatov pa si razlagajo geološko zgodovino nastajanja krasa skozi milijone let. Raziskava še ni končana, zato nestrpno čakamo, da izvemo, kdaj so se drobnovratnikovi predniki podali v podzemlje. Znanstveniki okvirno že vedo. Hroščki so odšli v jame v zelo sušnem obdobju. 

V okviru mednarodnega rusko-slovenskega sodelovanja, ob podpori družbe perinatalnih strokovnjakov iz  Sankt’Peterburga, Rusija, in Bolnišnice za ženske bolezni Postojna, so se v Postojni in Logatcu mudili strokovnjaki s tega področja. V Logatcu so se srečali z vodstvom zdravstvenega doma in ginekologinjo, dr. Irino Vostruevo, ki je svoje rojake še posebej prisrčno sprejela.

Namen dogodka je združitev znanja in izkušenj z vseh koncev sveta o “mehkem” pogledu na vodenje poroda, na integracijo in podporo ob uporabi sodobnih pristopov, osredotočenih na potrebe žensk, otrok in sodobne družine v nosečnosti, med porodom in v poporodnem obdobju, na spoznavanje humanističnega pristopa k zanositvi, nosečnosti, porodu in poporodnemu obdobju.

Turistično društvo Ilirska Bistrica tudi letos organizira razstavo oblikovalcev in zbirateljev, ki bo v galeriji Doma na Vidmu na ogled vse do sredine januarja. Predsednica društva Milojka Primc se je spomnila na začetke pred osmimi leti in prestavila letošnjo razstavi Igrače, ki bo sestavljena iz več tematskih sklopov. Kakšna je zgodba lesenega gugalnega konjička z vabila? Poslušaj. 

Mladinski zbor Osnovne šole Antona Žnideršiča in Mladinski zbor Glasbene šole Ilirska Bistrica, oba pod vodstvom zborovodkinje Elene Sedmak, letos sodelujeta pri projektu Potujoča muzika. Veličasten koncert množice mladih pevcev je prireditev ob svetovnem dnevu zborovskega petja, ki se obeležuje 2. nedeljo v decembru. Pred mikrofon smo pred nastopom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani povabili Eleno Sedmak in pevca iz mladinskega zbora Roka Boštjančiča. 

Medtem, ko distributer električne energije opozarja občane, naj se ne dotikajo kablovodov, ki so po vetrolomu  položeni  po tleh in označeni z rdečim trakom “Pozor, električna napetost!”, policija opozarja na lažnive uslužbence servisnih služb. Tako so se trije neznani moški z osebnim vozilom Audi, sive barve, karavan izvedbe, pripeljali na dvorišče občana v naselju Golo v občini Ig. Eden ga je zvabil iz hiše pod pretvezo, da so iz elektro podjetja, drugi je ostal v vozilu, tretji pa je izkoristil nepazljivost/odsotnost občana in vstopil v odklenjeno hišo. Med dogodkom se je tja pripeljal občanov sorodnik, zato so nepridipravi takoj odšli. Ničesar niso ukradli. Policisti preiskavo nadaljujejo in občane opozarjajo, naj bodo previdni in pozorni na neznane osebe, ki hodijo k njim in se izdajajo za delavce raznih servisnih služb. Še zlasti na območjih, kjer je vremenska ujma povzročila gmotno škodo, je njihovo izdajanje za uslužbence raznih servisnih služb še toliko bolj verjetno. Samozaščitni ukrepi so nujni!  To so: stalno spremljanje teh oseb, varovanje lastnine (zaprta in zaklenjena vrata, tudi ko stopimo samo “za vogal hiše”), pospravljeni vredni predmeti (denar, nakit … ) in ustrezna previdnost, še posebej, ko se nepoznane osebe izdajajo za delavce ali serviserje. Občani naj vedno zahtevajo na vpogled identifikacijsko izkaznico, delovni nalog, ali drug dokument, s katerim bodo izkazali resničnost njihovih navedb in predvidenih del.