Direkcija RS za infrastrukturo obnavlja dotrajani odsek ceste med Uncem in Planino. V sklopu obnove bodo sanirali večje posedke ter vgradili novo nosilno in obrabno plast asfalta.Uredili bo odvodnjavanje s prepusti, drenažami in asfaltnimi muldami ter namestili jeklene varnostne ograje. Na delu od km 3,540 do km 3,810 je predvidena širitev ceste za dva metra. Zaradi strmih brežin bodo na tem odseku postavili  tudi 270 metrov armirano-betonskega zidu. Dela so vredna  536.161 evrov. Izvaja jih podjetje Asfalti Ptuj. Dela so se začela 18. oktobra. Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo zaključena do sredine meseca, sporočajo z direkcije.

Po končani obnovi bo ozko grlo ostal most čez Unico. Direkcija ga namerava rekonstruirati. Projektna dokumentacija bo izdelana naslednje leto. Na njeni podlagi bodo naročili odkupe zemljišč. Ali bo most širši, še ni jasno. Če se bodo gabariti objekta lahko spremenili, bo  odvisno od projektnih pogojev s področja kulturne in naravne dediščine, saj je most v občutljivem naravovarstvenem območju.

Slovenski raziskovalci so v Frankfurtu prejeli spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta za leto 2017 za najboljši znanstveni članek v revijah naravoslovno raziskovalnega združenja Senckenberg. Z delom, v katerem obravnavajo jamske hrošče in opišejo novo vrsto, so potrdili, da je biotska pestrost Dinarskega krasa, tudi slovenskega, izjemna v svetovnem merilu.

 Med nagrajenci so trije raziskovalci z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Peter Trontelj, Rok Kostanjšek in Teo Delić ter biolog iz Notranjskega muzeja Postojna Slavko Polak, so zapisali na spletni strani omenjene fakultete. Nagrado so prejeli za članek, objavljen v reviji Arthropod Systematics & Phylogeny.

V nagrajenem delu avtorji obravnavajo filogenijo visoko specializiranih jamskih hroščev hadezij in opisujejo novo vrsto iz črnogorskega kraškega podzemlja, Hadesia zetae, poimenovano po srednjeveškem črnogorskem kraljestvu.

“Objava je del širših raziskav evolucije in taksonomije jamskih hroščev podzemljarjev, s katero smo potrdili, da je biotska pestrost Dinarskega krasa, tudi slovenskega, izjemna v svetovnem merilu. Kar je človeška ribica za podzemeljske vode, so jamski hrošči v kopnih jamah,” je povedal Polak.

“Nagrade smo posebej veseli, ker utrjuje mednarodni položaj slovenske speleobiologije, torej znanosti o življenju v podzemeljskih okoljih, ki je kot znanstvena disciplina pred skoraj dvema stoletjema vzniknila na ozemlju Slovenije,” je dodal Trontelj.

Nagrado je v Frankfurtu podelil direktor združenja Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung Volker Mosbrugger. “Žirijo je ob atraktivnosti raziskovalnega objekta prepričal integrativni pristop k sistematski biologiji, ki združuje natančno morfološko analizo z molekularno filogenetiko in biogeografijo in obenem opozarja na ogroženost podzemeljskega živalstva,” so zapisali na fakulteti.

Združenje Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung je eno najstarejših in največjih v Evropi, ustanovljeno leta 1817 na pobudo Johanna Wolfganga von Goetheja. Danes združuje več raziskovalnih inštitutov in naravoslovnih muzejev, med drugim v Frankfurtu, Dresdnu, Tübingenu in Görlitzu.

Izdaja devet mednarodnih znanstvenih revij s področja raziskav biodiverzitete, morske biologije, evolucije in paleontologije. Vsako leto podeljuje nagrado za najboljši znanstveni članek, ki je v preteklem letu izšel v kateri izmed publikacij združenja Senckenberg. V letu 2017 je bila podeljena jubilejna 25. spominska nagrada Alexandra von Humboldta.

Foto: Biotehniška fakulteta 

Sedmošolci z OŠ Antona Žnideršiča uživajo v Rakovem Škocjanu. Tamkajšnji CŠOD Rak Bistričani z veseljem obiščejo vsako leto. Tokrat je šola v naravi za bistriške šolarje res nekaj posebnega. Rakov Škocjan je zasnežen, v Ilirski Bistrici pa letos še niso videli snega. Oglasila se nam je učiteljica in naša kolegica Anja Hofman. “Vzdušje je super, uživamo” je povedala. Šolarji so zaposleni s športimi in razskovalnimi dejavnostmi. Kaj počnejo in kako se imajo v ČŠOD Rak, pa soDragani Čolić povedali Nina, Manca in Timotej. Poslušaj pogovor. 

Policisti Policijske postaje Postojna so v preteklih dneh obravnavali dva primera kaznivega dejanja lažnega izdajanja za policista na avtocesti Ljubljana – Koper. Kot poročajo s PU Koper,  so policisti v Ljubljani odvzeli prostost 48-letnemu Ljubljančanu, in sicer zaradi utemeljenih razlogov za sum, da se je v novembru izdajal za policista. Osumljeni je namreč na avtocesti Ravbarkomanda – Postojna z osebnim avtomobilom znamke VW Passat CC, sive barve, z dvema utripajočima rdečo-modrima lučema ustavil pred sabo vozeči osebni avtomobil italijanskega državljana, se lažno izkazal za policista z neznano izkaznico in oškodovancu očital prekoračitev hitrosti z izrekom »globe«. Italijan je osumljencu izročil denar, vendar ni prejel potrdila o plačilu. 1. decembra v večernih urah se je na avtocesti Postojna – Razdrto zgodil podoben primer. Nekaj minut zatem, ko je oškodovanec iz Trsta policiji prijavil kaznivo dejanje, so policisti po hitri akciji na avtocesti izsledili osebni avtomobil znamke VW Passat CC, sive barve, in prijeli osumljenca, 38-letnega moškega iz Slovenskih Konjic. 

Zoper oba osumljena bodo policisti podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo.

Na PU Koper prosijo, da v primeru, da jih je v preteklih dneh ustavil lažni policist z avtomobilom na fotografijah, takoj pokličejo na številko 113 in prijavijo kaznivo dejanje.

V poplavi koledarjev, ki so nam na voljo decembra, izstopa koledar Jožeta Podboja. Prvega je izdal že lani in kot priznani determinator nanj uvrstil gobe. Letos so na fotografijah užitne divje rastline. Podboj je njihov velik poznavalec, o njih v regiji tudi večkrat predava. Vsak mesec prinaša svojo rastlino s slovenskim in latinskim imenom. Vsaka rastlina je predstavljena s štirimi fotografijami  – tri so iz različnih faz rasti rastline, četrta pa prikazuje njeno uporabo v kulinariki.