Javni sklad za kulturne dejavnosti in Knjižnica Logatec danes ob 18.30 vabita v knjižnico na literarni večer s predstavitvijo zbornika mladih literatov in nagrajencev literarnega natečaja Veliko potovanje. Kot pravi koordinatorica skladove izpostave iz Logatca Tanja Pina Škufca, bodo pravzaprav predstavili rezultate dolgotrajnejšega dela. Nagradili bodo mlade in njihove mentorice. V kulturnem programu bodo sodelovali pisatelj Dušan Šarotar, ki je spremljal mlade literate iz vseh treh logaških šol, in učenci Glasbene šole Logatec 

Otroke v Postojni bo jutri obiskal Miklavž. Ob tej priložnosti bodo v mestu prižgali praznično okrasitev, zbranim pa bo zapel Otroški pevski zbor Črički iz Vrtca Postojna. 

Društvo ljubiteljev starin in umetnin Postojna deluje že od leta 2002. Pred mikrofon smo povabili Franka Pleška, ki se s starinami ukvarja že kar skoraj celo svoje življenje. Kakšna je razlika med restavriranjem in konzerviranjem, katera starina ali umetnina mu je najdražja, boste izvedeli v prispevku. Rad pa se pohvali, da je bil tehnični vodja restavriranja v muzeju Avno-a v Jajcu.

Danes, na prvo adventno nedeljo, bo v marsikaterem domu na adventnem venčku zagorela prva sveča. O pomenu adventnega časa za kristjane, njegovi duhovni vsebini in zgodovini  smo se pogovarjali z župnikom iz Cerknice mag. Jožefom Krncem. Spregovoril je tudi o večplastni simboliki adventnega venčka in poudaril: “Ti simboli nas predvsem vabijo k osebnemu spreobračanju, duhovni rasti in k občutljivosti za potrebe naših bližnjih.” Tudi decembrski blišč, pravi, lahko obrnemo sebi v prid. “Lahko nas vedno znova opominja na hvaležnost, za vse, kar imamo.” Poslušaj. 

Jožef Krnc   Foto:cerknica.donbosko.si

O jaslicah akademskega slikarja Maksima Gasparija smo že govorili, saj je njihovo repliko Cerkničan Robert Kužnik prvič izdelal leta 2015. Jaslice slikarja, rojenega v Selščku na Menišiji, so vredne pozornosti. So več kot le adventni simbol. Predstavljajo dragocen dokument svojega časa, saj jih je leta 1921 naslikal z močnim narodnoprebujevalnim tonom. O tem govorijo tudi figure v narodnih oblačilih s cekarji, polhovkami in ostalimi nezgrešljivimi dodatki  narodne oblačilne kulture in šeg. Pred mikrofon smo povabili Roberta Kužnika, ki je prvo repliko Gasparijevih jaslic naredil leta 2015 in tako pred pozabo rešil dragoceno kulturno dediščino. Jaslic bo letos izdelal še več. Z njimi ima veliko dela, saj zahtevajo veliko ročnega dela. Komplet jaslic pa vsebuje kar sedemdeset figur – med njim je tudi mali Maksim s svojo mamo. Poslušaj. 

Foto: Matjaž Žnidaršič