Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je včeraj na slavnostni prireditvi podelilo nagrade jabolka kakovosti za najbolj izstopajoče projekte mednarodnega sodelovanja v programu Erasmus+. Nagrade so prejele vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so prispevale k pomembnim spremembam v izobraževanju.

Jabolka kakovosti so letos prejeli Šolski center Ravne na Koroškem, Vrtec Najdihojca v Ljubljani, Šolski center Postojna, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Šolski center Slovenj Gradec, Zavod za razvoj knjižnic Jara, Osnovna šola Litija in Univerza v Ljubljani.

Šolski center je zlato jabolko kakovosti za projekt Od kompetenc do prakse prejelo že lani, v mednarodnih projektih pa sodeluje vse od leta 2008, je povedala direktorica Helena Posega Dolenc. 

Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je v nagovoru na prireditvi povedala, da na ministrstvu veliko pozornosti namenjajo internacionalizaciji, saj se zavedajo pozitivnih učinkov na kakovost izobraževanja. Odprtost, mednarodno povezovanje in sodelovanje je pomembno za razvoj podpornih okolij, pa tudi z vidika širjenja obzorij. Nagrajeni projekti so odlični primeri dobrih praks, ki navdušujejo in navdihujejo. Več v prispevku. 

Foto: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 

Lahkonočnice so medgeneracijski projekt podjetja A1 Slovenija, ki na spletni strani ponuja zvočne pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. Pravljice berejo stanovalci domov starejših občanov, tudi stanovalci Doma starejših občanov Postojna. Na spletnem mestu lahkonocnice.si je trenutno objavljenih 72 pravljic, decembra pa vsak dan objavijo še eno. Projekt je zaživel pred enim letom. V tem času so se mu pridružili novi avtorji, ilustratorji in pripovedovalci. 

Podjetje A1 je Lahkonočnice v Domu starejših občanov Postojna Lahkonočnice predstavilo ob pomoči pripovedovalcev, ilustratorke Anje Držanič in pravljičarke Cvetke Sokolov. Z njeno pomočjo so svojo pravljico sestavili tudi otroci iz vrtca Postojna, ki so obiskali dom. V pomoč jim je bila pravljična škatla s tremi predmeti, ki potuje po Sloveniji.

Foto: Nejc Hafner 

Direkcija RS za infrastrukturo obnavlja dotrajani odsek ceste med Uncem in Planino. V sklopu obnove bodo sanirali večje posedke ter vgradili novo nosilno in obrabno plast asfalta.Uredili bo odvodnjavanje s prepusti, drenažami in asfaltnimi muldami ter namestili jeklene varnostne ograje. Na delu od km 3,540 do km 3,810 je predvidena širitev ceste za dva metra. Zaradi strmih brežin bodo na tem odseku postavili  tudi 270 metrov armirano-betonskega zidu. Dela so vredna  536.161 evrov. Izvaja jih podjetje Asfalti Ptuj. Dela so se začela 18. oktobra. Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo zaključena do sredine meseca, sporočajo z direkcije.

Po končani obnovi bo ozko grlo ostal most čez Unico. Direkcija ga namerava rekonstruirati. Projektna dokumentacija bo izdelana naslednje leto. Na njeni podlagi bodo naročili odkupe zemljišč. Ali bo most širši, še ni jasno. Če se bodo gabariti objekta lahko spremenili, bo  odvisno od projektnih pogojev s področja kulturne in naravne dediščine, saj je most v občutljivem naravovarstvenem območju.

Slovenski raziskovalci so v Frankfurtu prejeli spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta za leto 2017 za najboljši znanstveni članek v revijah naravoslovno raziskovalnega združenja Senckenberg. Z delom, v katerem obravnavajo jamske hrošče in opišejo novo vrsto, so potrdili, da je biotska pestrost Dinarskega krasa, tudi slovenskega, izjemna v svetovnem merilu.

 Med nagrajenci so trije raziskovalci z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Peter Trontelj, Rok Kostanjšek in Teo Delić ter biolog iz Notranjskega muzeja Postojna Slavko Polak, so zapisali na spletni strani omenjene fakultete. Nagrado so prejeli za članek, objavljen v reviji Arthropod Systematics & Phylogeny.

V nagrajenem delu avtorji obravnavajo filogenijo visoko specializiranih jamskih hroščev hadezij in opisujejo novo vrsto iz črnogorskega kraškega podzemlja, Hadesia zetae, poimenovano po srednjeveškem črnogorskem kraljestvu.

“Objava je del širših raziskav evolucije in taksonomije jamskih hroščev podzemljarjev, s katero smo potrdili, da je biotska pestrost Dinarskega krasa, tudi slovenskega, izjemna v svetovnem merilu. Kar je človeška ribica za podzemeljske vode, so jamski hrošči v kopnih jamah,” je povedal Polak.

“Nagrade smo posebej veseli, ker utrjuje mednarodni položaj slovenske speleobiologije, torej znanosti o življenju v podzemeljskih okoljih, ki je kot znanstvena disciplina pred skoraj dvema stoletjema vzniknila na ozemlju Slovenije,” je dodal Trontelj.

Nagrado je v Frankfurtu podelil direktor združenja Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung Volker Mosbrugger. “Žirijo je ob atraktivnosti raziskovalnega objekta prepričal integrativni pristop k sistematski biologiji, ki združuje natančno morfološko analizo z molekularno filogenetiko in biogeografijo in obenem opozarja na ogroženost podzemeljskega živalstva,” so zapisali na fakulteti.

Združenje Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung je eno najstarejših in največjih v Evropi, ustanovljeno leta 1817 na pobudo Johanna Wolfganga von Goetheja. Danes združuje več raziskovalnih inštitutov in naravoslovnih muzejev, med drugim v Frankfurtu, Dresdnu, Tübingenu in Görlitzu.

Izdaja devet mednarodnih znanstvenih revij s področja raziskav biodiverzitete, morske biologije, evolucije in paleontologije. Vsako leto podeljuje nagrado za najboljši znanstveni članek, ki je v preteklem letu izšel v kateri izmed publikacij združenja Senckenberg. V letu 2017 je bila podeljena jubilejna 25. spominska nagrada Alexandra von Humboldta.

Foto: Biotehniška fakulteta 

Sedmošolci z OŠ Antona Žnideršiča uživajo v Rakovem Škocjanu. Tamkajšnji CŠOD Rak Bistričani z veseljem obiščejo vsako leto. Tokrat je šola v naravi za bistriške šolarje res nekaj posebnega. Rakov Škocjan je zasnežen, v Ilirski Bistrici pa letos še niso videli snega. Oglasila se nam je učiteljica in naša kolegica Anja Hofman. “Vzdušje je super, uživamo” je povedala. Šolarji so zaposleni s športimi in razskovalnimi dejavnostmi. Kaj počnejo in kako se imajo v ČŠOD Rak, pa soDragani Čolić povedali Nina, Manca in Timotej. Poslušaj pogovor.