Pridelava in predelava na naraven tradicionalen način ter brez umetnih dodatkov je geslo kmetije Zajc iz Planine, kjer se z živinorejo in predelavo mesa preživlja 6 polno zaposlenih ljudi. Kmetijo ZAJC sta pred dobrimi dvajsetimi leti prevzela Cvetko in Andreja Milavec, prvih 5 glav živine pa je bilo takrat v hlevu. Kako pa je na kmetiji danes?
Planinska jama sodi med naše najdaljše jame. Sotočje Raka in Pivke v njej pa velja za največje evropsko, če ne že svetovno, podzemno sotočje dveh rek. Planinsko jamo upravlja Jamarsko društvo Planina, ki na velikonočno nedeljo ob 14. uri jamo odpira ata za letošnje turistične obiske. Zvonko Samsa iz Jamarskega društva Planinska jama nam je zaupal, da je jama, kljub padavinam, varna. Povedal nam je tudi, kakšno opremo obiskovalci potrebujemo.
Zavod Znanje Postojna pod svojo streho združuje šest enot s področja kulture, muzejske dejavnosti, izobraževanja, športa, podjetništva in turizma. Povezovanje vsebin in stabilno finančno poslovanje sta predstavljala največji izziv v letu 2017, ki pa so ga kljub kroničnem pomanjkanju sredstev v javnih institucijah zaključili pozitivno in tri ljudi celo zaposlili na novo. Pri financiranju zavod ni več popolnoma odvisen od Občine Postojna, saj več kot dve tretjini sredstev pridobi iz drugih virov.zZAVOD
Šahovski Postojna v soboto organizira 12. Gospodaričev memorial. Ob 15. uri se bo začel v Šolskem centru Postojna. Navadno se ga udeleži tudi okoli deset velemojstrov. Lani so na Gospodaričevem memorialu našteli rekordnih 117 udeležencev. Postojnski turnir velja za enega največjih slovenskih enodnevnih turnirjev. Turnir je poimenovan po Radu Gospodariču. “Delamo velik turnir zanj. Njegov prispevek k razvoju kraja je bil zelo velik, česar se marsikdo ne zaveda” pravi predstavnik kluba Vladimir Slejko, ki je izšel iz Gospodaričeve šole.
Tako je bilo lani Foto: Šahovski klub Postojna
V Parku vojaške zgodovine v Pivki so danes predstavili simulator letenja z letalom MiG-21 in tako pred začetkom nove turistične sezone obogatili ponudbo dodatnih dejavnosti. Simulator bodo obiskovalci lahko preizkusili od petka dalje.
Simulator – gre za stol, na katerem s pomočjo virtualnih očal in ročic “upravljaš” letalo – je plod dela letalskih zanesenjakov iz zasavskih podjetij Aereform in Aeronavt, je na otvoritvi povedal direktor muzeja Janko Boštjančič.
Uporabniku omogoča prepričljivo izkušnjo letenja. Zasnovan je okrog originalnih delov z letal MiG-21, med katerimi izstopa katapultni sedež KM-1. Originalni so tudi ročica za moč motorja, krmilna palica in nekateri instrumenti.
Pri njegovem razvoju je sodeloval tudi nekdanji vojaški pilot Vojko Gantar, eden najbolj izkušenih inštruktorjev za letala MiG-21, ki je nudil strokovno podporo.
Simulator uporablja tehnologijo virtualne resničnosti, ki omogoči uporabniku 360-stopinjski pregled nad kabino in okolico. Pilot lahko pogleda skozi okna na obeh straneh, pri čemer slika na VR-očalih sledi premikom glave.
Simulator je na željo podjetij razstavljen v Parku vojaške zgodovine, kjer je v zadnjih letih nastala bogata zbirka letalske zgodovine, ki med drugim zajema pet letal, tudi MiG-21.
MiG-21 je najbolj razširjeno sodobno lovsko prestrezniško vojaško letalo, ki ga je Sovjetska zveza začela razvijati v petdesetih letih prejšnjega stoletja, prvič pa je vzletel leta 1959, so zapisali v muzeju.
Simulator letenja je muzejskemu namenu simbolno predal načelnik Vojaškega letalskega organa Slovenske vojske polkovnik Blaž Pavlin, nekdanji pilot letala MiG-21, ki je ob tej priložnosti pozdravil prizadevanja snovalcev simulatorja in Parka vojaške zgodovine, da bi približali izkušnjo letenja čim širšemu krogu obiskovalcev. Sašo Knez, ustanovitelj podjetja Aereform in idejni vodja zasnove simulatorja, je na krajši slovesnosti izpostavil koncept delovanja simulatorja, ki zaradi sodobne tehnologije virtualne resničnosti uporabnikom v največji možni meri nudi avtentično doživetje letenja.
Spregovoril je tudi nekdanji vojaški pilot na letalu MiG-21 Vojko Gantar, ki je v projekt izdelave simulatorja vnesel del svojega bogatega teoretičnega in praktičnega znanja. Posebna zasluga za umestitev in zagon simulatorja letenja v Parku vojaške zgodovine pa gre tudi podjetju Kontrola zračnega prometa Slovenije, ki je finančno podprlo projekt.
Foto: Simon Avsec
