Najmlajša enota postojnskega Zavoda Znanje, Turizem, leto nadaljuje s smelimi projekti, pri tem pa se povezuje z ostalimi turističnimi akterji v regiji, pa tudi izven nje. Če bodo uspešni na razpisih, bodo že kmalu zaživeli Erazmov festival, avtobusni turistični avtobus in Ozbičev brivski salon. Skladno s povečanim turističnim obiskom – lani je število nočitev v občini zraslo za skoraj 23 odstotkov – pa je večje tudi povpraševanje po informacijah. Oba postojnska turistično informacijska centra skupaj je obiskalo kar 14 tisoč turistov, mnoge so prepričali, da so bivanje pri nas podaljšali za dan ali dva.

Foto: postojna.si 

Most na Baču je že nekaj časa narejen, slovesno odprtje novega objekta pa bo v četrtek ob 16. uri. most predstavlja zaključek del v okviru protipoplavnih ukrepov v Krajevni skupnosti Knežak. Bač je tudi kraj, kjer so bili ob poplavah še posebej aktivni  ilirskobistriški gasilci. Občina v letošnjem proračunu ne bo pozabila nanje.

V Knjižnici Logatec bo danes ob 19.30 predstavitev vojnega  dnevnika Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Logatčan Matija Petkovšek je namreč od avgusta 1914 do decembra 1918 pisal vojni dnevnik. Njegov vnuk Robert Brus pa se je odločil, da dnevnik izda v knjigi. Univerzitetnega profesorja dr. Roberta Brusa bolje poznamo kot dendrologa, ki je izdal več, tudi za širšo javnost zanimivih knjig. Kot razlaga, mu je jeseni leta 2014 v roke prišel dedkov dnevnik in v hipu je vedel, da ima v rokah nekaj izrednega. Dnevnik je opremil s fotografijami in zemljevidi, saj se je podal po dedkovi poti – od Galicije do Dolomitov. Vse kraje je zaradi natančnih opisov takoj prepoznal,  brez težav je našel tudi potomce Logatčanov, ki so omenjeni v dnevniških zapisih. Poslušaj. 

Ob 70-letnici v Notranjskem muzeju Postojna potekajo predstavitve občin, ki jih muzej pokriva. Tokrat je na vrsti Logatec. Dr. etnoloških znanosti Milan Trobič bo v četrtek ob 19. uri spregovoril o furmanstvu med preživetjem in propadom. V Logatcu, kot drugod na Notranjskem, so bili furmani vseskozi prisotni. Zlato obdobje furmanstva je bilo do prihoda južne železnice Dunaj-Trst leta 1857. Spomin, kako so furmani na železnico vozili les, je še živ. Pred tem pa so prevažali vse, kar so ljudje potrebovali za življenje. Za Logatec je bilo značilno, da so oskrbovali idrijski rudnik, živosrebrno rudo pa vozili nazaj na železniško postajo, aktualna je bila tudi smer proti Žirem. Sočasno s furmanstvom so se razvijale tudi obrti, povezane s to dejavnostjo. Na poti med celino in morjem je pred Logatcem prednjačila Planina. V Logatcu na furmane spominja še nekaj materialnih ostalin, predvsem pa poimenovanja, še zlasti ledinska imena in imena velikih stavb ob glavni cesti. Te še nosijo imena po starih lastnikih, ki so bili povezani s furmanstvom. Več v prispevku. 

Na prvi fotografiji vidimo prevoz vina za gostilno Peter Antičevič iz Gornjega Logatca. Fotografija je nastala po letu 1930, avtor ni znan. Neznani sta tudi osebi na sliki. Druga fotografija pa prikazuje prevoz  lesa na železniško postajo Rakek. Avtor ni znan. Prva fotografija je bila v lasti pokojnega Antona Antičeviča, lastnik druge pa je Milan Trobič. 

V soboto je v Kulturnem domu v Postojni potekala 5. seja plenuma Gasilske zveze Slovenije. Na letnem zasedanju najvišjega organa Gasilske zveze Slovenije se zberejo predstavniki posameznih gasilskih zvez. 

Delegate sta nagovorila župan Občine Postojna Igor Marentič, ki je poudaril pomen gasilstva in izrazil hvaležnost vsem gasilcem in gasilkam za njihov trud in nesebično pomoč, in predsednik Gasilke zveze Postojna Marko Simšič, ki je predstavil GZ Postojna.

Gasilska zveza Postojna je vključena v Obalno-kraško gasilsko regijo in povezuje prostovoljna gasilska društva iz občin Postojna in Pivka, ki se raztezata na skoraj 500 km2 površine in kjer živi 22 tisoč ljudi. Skupaj je v zvezo vključenih 13 prostovoljnih gasilskih društev, 9 iz občine Postojna in 4 iz občine Pivka. Gasilska društva štejejo več kot 1.700 članov, mlajših od 8 let jih je 450. Skupno je v PGD-je vključenih 350 operativnih gasilcev, ki v primeru potrebe nesebično delujejo na območju obeh občin in tudi širše. Vozni park vseh prostovoljnih gasilskih društev šteje 55 vozil, skoraj polovico so jih kupili v zadnjih desetih letih. Območje, ki ga pokriva Gasilska zveza Postojna se že vrsto let uvršča med bolj ogrožena območja v Sloveniji. V povprečju se na njenem območju letno zgodi okrog 350 izrednih dogodkov, je ob tem povedal Marko Simšič.

Gasilska zveza Slovenije je na plenumu v Postojni obravnavala poročilo o izvajanju programa dela in letno poročilo  za minulo leto,  poročili Nadzornega odbora Gasilske zveze Slovenije ter Uprave in Nadzornega odbora Ustanove Metoda Rotarja za pomoč družinam ponesrečenih gasilcev, program dela Gasilske zveze Slovenije za leto 2018 s finančnim ovrednotenjem in Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov

Za dobro sodelovanje pa so podelili plaketi Branku Reku iz vojaškega letalskega organa Ministrstva za obrambo RS  in Rajku Likozarju Šimunkoviču iz Uprave uniformirane policije Ministrstva za notranje zadev RS.  

Marko Simšič   Foto: gasilec.net