Po koncu sezone so pred novinarje stopili slovenski biatlonci. Krona letošnje sezone je bila gotovo srebrna olimpijska medalja Jakova Faka; svojo zadnjo sezono pa je v svetovnem pokalu tekmovala Anja Eržen. Njena edina reprezentančna kolegica Notranjka Urška Poje je povedala, da zato nanjo prehaja odgovorna naloga. »Veliko lažje je, če je nekdo od tebe boljši, izkušenejši in starejši, da potegne ekipo, te usmerja in pove kakšne stvari. Sicer veš, kako gre, a dobro je imeti nekoga. Za pomoč bom prosila tudi fante.« Urška Poje se je udeležila svojih prvih olimpijskih iger, s sezono je zadovoljna: »Pozitivno sem bila presenečena nad olimpijskimi igrami, lepo se je izšlo tudi mladinsko svetovno prvenstvo. Mislim, da sem lahko zadovoljna z letošnjo sezono. Sodelovanje z Andrejo Mali je res dobro. Pozna nas, ima širok pogled, stvari vidi, kot jih vidimo tekmovalci in zato se lažje razumemo.« Urška Poje  ni pozabila na sprejem po olimpijadi, ki ji ga je pripravil domač Smučarki klub Loška dolina: »Po olimpijskih igrah smo imeli lep sprejem doma. To je dobro predvsem za mlajše tekmovalce, da vidijo, kaj se dogaja in pridobimo nove tekmovalce,« je sklenila Lipsenjčanka. 

Vir: sloski

Prihaja velikonočna nedelja, ko na mizo po dolgem času pridejo dobrote in to že za zajtrk. Vsem najbolj znana žolca pa se pripravlja na različne načine, odvisno v katerem delu Slovenije. Mi smo obiskali kmetijo pri Zajc v Planini, kjer nam je Maja Tiselj opisala kako pri njih pripravijo žolco in dimljen zašink, zaupala pa nam je tudi kako skozi leta ohranjajo recepte.. 

Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Logatca danes ob 16.30 v avli Upravnega centra Logatec odpira razstavo z naslovom Male slikarije. Gre ta razstavo otroški slik, ki so jih otroci ustvarjali v otroški likovni šoli pod mentorstvom Polone Pivk Mihevc. Več v prispevku. 

Na potopisnem predavanju bo jutri ob 19. uri v Knjižnici Logatec Peter Zabret predstavil svoje študijske in hribovske poti po indijski podcelini. Njegovo predavanje bo tudi humanitarne narave. Po indiji je v skoraj štirih mesecih naredil 10 tisoč km dolgo pot.  Podrobneje je raziskal predvsem severozahodne pokrajine Indije, kjer vlada ogromna naravno- in družbeno-geografska pestrost. Kot pravi, tam človek dobi občutek, da se z vsakim visokim prelazom zamenja pokrajina, izgled ljudi, religija in kultura. Od nemirnega muslimanskega Kašmirja s prelepo alpsko pokrajino preko visokogorske puščave – budističnega kraljestva Ladakh, zelenih gora Himachal Pradesha, kjer starodavno, a nedotakljivo ljudstvo prideluje ogromne količine hašiša.

 Avtor predavanja Peter Zabret bo honorar za izvedbo potopisnega predavanja namenil medicinsko-humanitarni odpravi Majiwa 18′ v Keniji, pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino Slovenskega zdravniškega društva. Ves denar, ki ga bodo zbrali (vključno z honorarjem potopisa), bo   direktno porabljen za zdravila in sanitetni material. Več o odpravi si lahko preberete na naslednji povezavi: –https://odpravamajiwa2018.wordpress.com/

Vir: Knjižnica Logatec Foto: Peter Zabret 

Grozd malih domov za starejše, v katerem sodeluje pet manjših občin ob strokovni podpori Inštituta Antona Trstenjaka in podjetja Firis Imperl, bo v primeru odobrenih vlog za koncesijo pomenil vzorčen primer dolgotrajne oskrbe v manjših občinah, menijo v grozdu. Predvidena je izgradnja petih domov, prilagojenih uporabnikom in vpetih v okolje.
Domove bi v občinah Komenda, Loška dolina, Pivka, Železniki in Žiri zgradil investitor Orpea s sedežem v Parizu, upravljanje grozda pa bi prevzela njegova hčerinska družba SeneCura iz Avstrije.

Glede na načrte bodo osredotočeni na potrebe stanovalcev in razvoj kakovostnih odnosov z bližnjimi. Vključevali bodo široko izbiro programov in poudarjali povezovanje z lokalnim okoljem, je na današnji predstavitvi koncepta grozdapovedal Franc Imperl iz podjetja Firis Imperl, ki se ukvarja z izobraževanjem zaposlenih v socialnem varstvu.

Domovi v grozdu, ki bi sprejeli 50 do 70 stanovalcev, bi z enoposteljnimi sobami in apartmaji zagotavljali visok standard bivanja, uprava, vodenje in služba za nabavo pa bi bili skupni. Cena osnovne oskrbe bi bila malenkost nižja kot v drugih domovih s koncesijo, prvi stanovalci pa bi se lahko po Imperlovih besedah vselili v začetku leta 2020.

S takšnim sistemom oskrbe tudi v manjših občinah po besedah predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Jožeta Ramovša odgovarjajo na sodobne potrebe starostnikov. Na vprašanja staranja prebivalstva in njegove finančne vzdržnosti je treba po njegovih besedah odgovoriti s celovitim sistemom dolgotrajne oskrbe v lokalni skupnosti, s čimer bi Slovenija sledila evropskemu trendu deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe.

Zamisel za grozd malih domov se je porodila v skupini županov manjših občin, strokovne podlage pa sta oblikovala družba Firis Imperl in Inštitut Antona Trstenjaka.

Za starejše so kakovostni odnosi še posebej pomembni, so se strinjali tudi župani občin Komenda, Loška dolina, Pivka, Železniki in Žiri, Stanislav Poglajen, Janez Komidar, Robert Smrdelj, Anton Luznar in Janez Žakelj. V grozdu želijo starejšim omogočiti, da ohranjajo kakovostne odnose, so dejavno vključeni v lokalno okolje in lahko o sebi odločajo sami, skrb zanje pa je prilagojena njihovim osebnim potrebam.

Postopek podelitve koncesij na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše je sicer še v teku in bo predvidoma končan v drugi polovici letošnjega leta, so za STA spomnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer posameznih ponudb prijaviteljev ne morejo komentirati.

Javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše je bil objavljen lani za okvirno 900 mest. Na podlagi razpisa so januarja že podelili koncesije za dodatnih 224 mest v domovih za starejše s takojšnjim začetkom izvajanja dejavnosti, za preostalih 676 mest pa razpis z odložnim pogojem še poteka.

V skladu z nacionalnim programom socialnega varstva za obdobje 2013-2020 je predviden tudi večji delež uporabnikov skupnostnih oblik oskrbe, so opozorili v začetku marca. A za uspešen razvoj teh oblik je po njihovih navedbah nujno sprejeti sistemski zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi med drugim bolj pregledno uredil financiranje področja.

Foto: arhiv Občine Pivka