Igralka Saša Pavček, dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, se poleg igre ukvarja tudi s pisanjem besedil. Napisala je že več dramskih besedil, esejev in pesmi. Kot pravi, je pisanje njena notranja nuja. Tako je nastala tudi pravljica o Cerkniškem jezeru, Zakaj je polje jezero?.

Konec decembra so v Postojni odkrili doprsni kip Antona Globočnika. Kip stoji pred šolo, ki se ponaša z glavarjevim imenom. Opominja na življenje in delo okrajnega glavarja, domoljuba, turističnega in kulturnega delavca ter hkrati predstavlja novo umetniško delo, ki je mestu v okras in ponos. Avtor kipa je nekdanji učenec Globočnikove osnovne šole akademski kipar Matjaž Rebec, ki živi in deluje v Ljubljani. Kot je povedal, ga je pot v prestolnico odpeljala že po osnovni šoli, ko se je vpisal na srednjo šolo za oblikovanje, tam je končal tudi likovno akademijo.  Dandanes že ve, kaj je hotel povedati France Prešern, s Pevcu vedno sreča laže …  Današnji časi, razmišlja, ne po finančni ne po duhovni plati umetnosti niso naklonjeni. S tem, opozarja, izgubljamo vsi. Kultura je na Slovenskem vedno igrala pomembno, če ne odločilno vlogo pri biti ali ne biti. Rebec je vir preživljanja poiskal v restavratorstvu. Znan je po repliki Talca, kipa Borisa Kalina, ki je stal v Gramozni jami.  

Čeprav so hip hop, electric boogie in breakdance moderni plesi, imajo dovolj dolgo tradicijo in so dovolj priljubljeni, da se plesalci redno srečujejo na prvenstvih – od državnih, do evropskih in svetovnih. Na Radiu 94 smo gostili mladega svetovnega prvaka z Notranjske. Andraž Zalar je jeseni na Danskem naslov osvojil kot član breakdance skupine Go-Breakers Juniors. Z Andražem smo najprej rešili zagato, ali je iz Grahovega ali Martinjaka, zanimalo nas je tudi, ali je plesalec ali športnik. Predstavil nam je svojo kariero in cilje ter povedal, kako usklajuje šolo in treninge. Čeprav se mu včasih zazdi, da mu zmanjkuje časa tako za trening kot za šolo, svojim vrstnikom sporoča: “Poskusite čim več, potrudite se in navadili se boste marsikaj, marsikaj spoznali in videli.” Po drugi strani pa ugotavlja, da se je zaradi obveznosti dobro navadil načrtovanja. 

Čeprav so bo zvišala, lokalne skupnosti niso zadovoljne s povprečnino.  Naslednje leto naj bi se z 530 dvignila na 551 evrov na prebivalca, leta 2019 naj bi bila 588 evrov. Preden je država občinam začela zniževati sredstva, ki jih pripadajo po Zakonu o financiranju občine, je povprečnina znašala 654 evrov Občine letno dobijo skoraj sto evrov manj. Robert Smrdelj  ni le župan Občine Pivka, je tudi predsednik Združenja občin Slovenije in se pogaja z državo o višini povprečnini. Ker stanje traja že nekaj let, ugotavlja, občine bolj gasijo probleme, kot vlagajo v investicije in razvoj.

Društvo računovodij in finančnikov Postojna decembra praznuje 54 let od ustanovitve. Takrat je nastalo več tovrstnih društev. Danes jih je 33, vsa pa so vključena v Zvezo računovodij , finančnikov in revizorjev, ki ima sedež v Ljubljani. Društvo pokriva večje območje kot le občini Postojna in Pivka. Danes ima okoli 160 članov, v preteklosti jih je bilo tudi več kot 200. Velikih podjetij skoraj ni več, glavnina članstva prihaja iz računovodskih servisov. Društvo računovodij in finančnikov Postojna je na občnem zboru 8. decembra izvolilo nove organe upravljanja. Predsednik ostaja Stanislav Pupis, povabili smo ga pred mikrofon.