Zaradi žleda in gradacije podlubnikov so bili med najbolj prizadetimi gozdovi na obočju Logatca. Tudi tam so bili najbolj prizadeti gozdovi, v katerih je prevladovala smreka. O sanaciji gozda, vrstah, ki so za obnovo primerne in težavah, ki pri tem nastajajo, smo se pogovarjali z dr. Robertom Brusom iz Katedre za gojenje gozdov na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.  Domačin na Logaškem razlaga, da je sanacija gozdov zaradi žleda večjem delu že zaključena, zdaj je bistveno je, da se les, še posebej ta, ki je bil poškodovan decembra, čim prej pospravi. Seveda je treba razmišljati tudi o obnovi gozda, naravni in, kjer ta ni mogoča, nasaditvah. Tam, kjer človek obnavlja poškodovane in zdesetkane gozdove, bi moral poskrbeti za čim večjo pestrost vrst, poudarja dr. Robert Brus. “Z različnimi vrstami tveganje razpršimo,” pojasnjuje. 

Foto: researchgate.net

Župan Občine Postojna Igor Marentič je, kot so se dogovorili na zadnji seji občinskega sveta, imenoval delovno skupino, ki se bo ukvarjala s Počkom. Svoje predloge mu je dalo sedem svetniških skupin. Delovno skupino sestavljajo: Andrej Poljšak, Uroš Mlinar, Margareta Srebotnjak Borsellino, Dušan Devc, Andrej Berginc, Karmen Pahor in dr. Metoda Dodič Fikfak. 

Ljudska univerza Postojna že 23. zapored sodeluje na vseslovenskem festivalu, ki opozarja na pomen in koristi vseživljenjskega učenja. V mesecu in pol se v državi tako odvije skoraj 10.000 brezplačnih dogodkov, ki jih usmerja slogan »Slovenija, učeča se dežela«. Bistvo dogodkov pa se skriva v druženju, medgeneracijskem povezovanju ter izmenjavi informacij, znanj in spretnosti, ki poteka v prisrčnem spomladanskem vzdušju. Teden vseživljenjskega učenja se bo začel. 11. in se zaključil 20. maja; širši termin teden vseživljenjskega učenja zaključuje šele 30. junija, parada učenja pa bo 16. maja. Ljudska univerza, je povedala vodja enota Tina Bazjako, v svojih programih cilja na vse generacije. Teden vseživljenjskega učenja ni izjema.

Bločani v nedeljo vabijo na Pohod po Krpanovi poti. Letošnji bo že osemnajsti. Pohodnikov je vsako leto več, saj jih navdušujeta bloška naravna in kulturna dediščina, ki jo, s pomočjo tabel in vodnikov, spoznavajo ob poti. Znamenitosti na Krpanovi poti je kar dvajset, udeleženci bodo dobili tudi zemljevid, na katerem so označene. Pohod je v osnovni različici dolg 19 kilometrov. V podaljšani varianti s povirjem Iške pa 23 kilometrov. Če bo vreme lepo, računajo, da se bo pohoda udeležilo md 1000 in 1500 ljudi.

Pri Sv. Trojici bo, zazrt proti svoji domačiji, pohodnike pričakal tudi tale Martin Krpan 

V Parku vojaške zgodovine so včeraj odprli novo gostujoč razstavo Čez morje na nepoznani Daljni vzhod: Potovanja pomorščakov v Vzhodno Azijo v obdobju Avstrije in Avstro-Ogrske. Gre za razstavo Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, katere avtorica je Bogdana Marinac. Nastala je s pomočjo gradiva, ki ga hranijo Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran ter dediči pomorščakov. Predmete so za razstavo posodili tudi Slovenski etnografski muzej, Pokrajinski muzej Koper in nekateri drugi muzeji. 

Razstava se osredotoča na potovanja pomorščakov avstrijske in avstro-ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo od 2. polovice 19. stoletja do konca 1. svetovne vojne ter s pomočjo predmetov, bogatega slikovnega in pisnega gradiva iz zapuščin pomorščakov razkriva Kitajsko, Japonsko in Korejo skozi njihovo perspektivo, torej podobo dežel, kakršno so pozneje širili med domačo javnostjo. Na razstavi je predstavljenih 19 potovanj in čez 30 pomorščakov iz slovenskega etničnega prostora. Večina pomorščakov, ki je dežele obiskala v mirnem času, si je lahko ogledovala kraje ali si poiskala zabavo, nekateri pa so se v domovino vrnili z vojnimi izkušnjami.  Pomorščaki, ki so predstavljeni na razstavi, so z različnih koncev slovenskega etničnega prostora ter različnih činov in strok. Največ je mornarjev in nižjih podčastnikov. Med častniki najdemo kapitana bojne ladje Antona Dolenca, poročnika bojne ladje 2. reda Frana Vilfana, intendantske častnike Viktorja Kristana, Ivana Skuška in generalnega komisarja Ruperta Pivca ter druge. Najvišji čin pa je dosegel veliki admiral Anton Haus, rojen v Tolminu, ki je leta 1901 poveljeval avstro-ogrski vzhodnoazijski eskadri. 

Z odprtjem razstave tik pred prvomajskimi prazniki Park vojaške zgodovine vstopa v osrednjo turistično sezono. Razstava predstavlja pomembno dopolnitev in popestritev muzejske ponudbe, saj obdeluje zanimivo temo, ki še ni doživela poglobljenega in celovitega muzejskega prikaza. 

Razstava bo v Parku vojaške zgodovine na ogled vse do konca leta 2018.

Vir: Park vojaške zgodovine