Na Cerkniškem se radi pohvalijo, da imajo edini naseljeni otok v Sloveniji. Vas Otok na Cerkniškem polju med visokim vodostajem dejansko oblije voda, če je visoka, tudi nasip, ki pelje do celine. Kljub idilični legi, miru in tišini, pa vasi grozi, da bo ostala prazna. Konec 19. stoletja je na Otoku živelo 85 ljudi, lani jih je bilo le še 22, med njimi samo dva otroka. Nekateri menijo, da je svoje k demografski sliki dodala tudi cestna povezava. Na Otok vodijo le makadamske ceste. Najkrajša po nasipu  preči Cerkniško jezero. Zakaj so Otočani edini prebivalci Občine Cerknica, ki nimajo asfalta, smo vprašali župana Marka Ruparja, zavod za varstvo naravne dediščine in Notranjski regijski park. Čeprav vsi že več let s prstom kažejo na zavod, pa tam pravijo, da jih za mnenje ni še nikoli nihče vprašal in ga tudi niso podali. Ko se bo kdo obrnil nanje, pa bodo proučili, ali je asfalt primeren ali ne. 

Foto: Tine Schein 

Na Blokah investicijsko-vzdrževalna dela so že od decembra potekajo  pod streho stare telovadnice v Novi vasi. Kot razlaga župan Jože Doles, bodo na osnovi del med drugim zagotovil še več prostora za večgeneracijski center in društva. Za Bločane zelo pomembna investicija je vredna kar 150 tisoč evrov, zaključena bo do konca novega šolskega leta.

Gibanje v naravi peš ali s kolesom, fotografiranje, zanimanje za za zapuščene znamenitosti, so bili dovolj dober razlog za pridobitev licence Turističnega vodnika po zelenem Krasu. Tomaž Penko je eden izmed mnogih na našem področju, ki to licenco imajo. Kako je do nje prišel in kako poteka njegovo delo s turisti nam je zaupal v pogovoru.

Na Pivškem še vedno veliko energije in denarja vlagajo v vodovod, kljub temu pa jim je v proračunu uspelo rezervirati več denarja tudi za najbolj nujna dela na cestah. V sami Pivki bodo rokave zavihali na Kosovelovi ulici.

Najbolj znana slovenska partizanska bolnišnica in seveda najbolj ohranjena je gotovo Franja, ki nosi znak evropske dediščine, je kulturni spomenik državnega pomena in vpisana na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU. Prav  tako humane zgodbe kot v Franji so se dogajale tudi v osrčju Brkinov. Blizu Ostrožnega Brda je delovala partizanska bolnica Zalesje. Ni se ohranila. Pozabe so jo rešili domačini in to v tolikšni meri, da bodo kmalu rekonstruirali del bolnišnice. Največ zaslug za to ima pregarska osnovna šola, hvaležno pravi kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Koper Mateja Kakež. Z njo smo se pogovarjali o zgodovini bolnišnice, njeni povezanosti z domačini in seveda tudi o njenem ruskem imenu. 

Foto: kamra.si