Po podatkih iz knjige “Kukavičevke v Sloveniji” pri nas uspeva 79 vrst in podvrst orhidej, ki so uvrščene v 28 rodov. Nekatere od teh dobro uspevajo tudi v primorsko notranjski regiji, znotraj Nature 2000 pa so v skladu z oblikovanimi varstvenimi območji za ohranitev rastlinskih in živalskih vrst zaščitene. Več…
Osrednji dogodek mozaika dogodkov in aktivnosti Postoj na živi ulici z mladimi POstani glas miru je ustvarilo okoli 100 otrok in mladih iz občine Postojna. V prepletu glasbenih, igralskih in plesnih točk, so z video prispevki ponazorili dogajanje v dneh pred prireditvijo, spregovorili o šivanju unikatnih punčk – Torbark in Torbarjev, o dogodkih v maju, o lanskoletnem zbiranju drobiža za gradnjo vodnjaka v Čadu in tudi letošnjem pobratenju s Supetarjem na Braču. Dogodka sta se med drugim udeležila Tonči Sanader s Supetarske občine, direktor tamkajšnje turistične skupnosti Ivan Cvitanić in direktor slovenskega Unicefa Tomaž Bergoč.
Podelili so tudi priznanja in nagrade naj mladim prostovoljkam in prostovoljcem v občini za minulo leto. Največ priznanj so odnesli prostovoljci s Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, med njimi Pia Molk Turk, Rok Želodec in Lori Fatur. (foto: Anja Halik)
Zakaj vsako leto na večer pred prvim majem zakurimo kup lesa in se ob njem družimo? O tem običaju smo se pogovarjali z etnologom Janezom Bogatajem, ki pravi, da je kresovanje izjemna kulturna dediščina, ki ima danes predvsem družabni značaj. Zaupal nam je, da imajo kresovi na večer pred prvim majem drugačen pomen kot kresovi, ki jih prižigamo druge dni v letu…
Mašun in Sviščaki sta magneta tako za domačine kot za obiskovalce Ilirskobistriškega. Občina ima za obe turistično privlačni lokaciji načrte. Po besedah župana Emila Rojca pa so postopki za pravno ureditev prostora na osnovni podrobnih prostorskih načrtov dolgotrajni in zapleteni.
Občina želi na Sviščakih urediti smučišče in sankališče, hotel, bungalove, igrišča, prostore za piknik in kampiranje, jezeri za zasneževanje ter plavanje in drsanje ter seveda vso potrebno infrastrukturo, tako kot na Mašunu. Tam želi urediti nekaj apartmajev, preurediti obstoječe objekte – gozdni dom v objekt s prenočišči za skupine otrok in mladine. Znova nameravajo vzpostaviti smučišče, poleti bi tam smučali po travi, in urediti igrišče za minigolf.
V štipendijsko shemo v primorsko notranjski regiji, ki jo sofinancira RRA Zeleni kras, so trenutno vključeni dvesto štirje štipendisti, podjetij pa enainpetdeset. Gospodarstvo v regiji podeljuje štipendije za poklice, ki jih potrebuje in jih na trgu dela primanjkuje. Štipendijska shema lahko odigra pomembno vlogo pri podajanju praktičnega znanja.