V kulturnem domu v Cerknici je tamkajšnja športna zveza včeraj podelila priznanja najuspešnejšim športnikom preteklega leta. Naziv športnica leta je pripadel Maruši Forjanič, naziv športnik leta pa Janu Piletiču. Oba sta člana Kegljaškega kluba Brest Cerknica.

Podelili so še vrsto drugih priznanj. Za izjemne dosežke v lanskem letu sta jih prejela kegljačica Petra Bašek in Erik Kandare iz Cerkniškega kluba strelk in strelcev. Ženski športni kolektiv leta 2017 je ekipa KK Brest Cerknica, ki je bila lani druga v prvi državni ligi in peta na Evropskem pokalu. Tudi moški športni kolektiv leta 2017 je ekipa kegljačev Bresta. Po uspehih se sicer ne morejo kosati s kolegicami, a so bili lani na državnem prvenstvu osmi, pred nekaj leti pa so na evropskem klubskem pokalu zasedli šesto mesto.

Naziv ekipa leta pa je tokrat pripadel Košarkarskemu klubu Cerknica.  Priznanja športne zveze so včeraj prejeli še uspešni športni delavci ter nadarjeni mladi športniki, med katerimi je bilo največ kegljačev in košarkarjev. Občina Cerknica pa je tako kot vsako leto priznanja podelila fantom in dekletom iz cerkniškega varstveno-delovnega centra, ki so se izkazali na tekmovanjih specialne olimpijade.

Z aplavzom so nagradili uspehe dveh izjemnih cerkniških športnikov, ki sta se udeležila letošnjih olimpijskih iger, biatlonke Urške Poje in hokejista Jana Urbasa. Poslušaj izjave športnikov in športnih delavcev. 

Foto: Ljubo Vukelič za cerknica.si 

Minuli vikend so se v Portorožu na državnem prvenstvu pomerili mladi šahisti od 8-18 let. Postojnski šahisti so pri dekletih osvojili eno 2. dve 4. in eno 11. mesto. Pri dečkih pa le eno 8. mesto. 

Učiteljica telesne vzgoje, trenerka atletike in košarke, vrtnarka in gobarica, podpisala se je pod mnogo prispevkov v Prestopu, Prepihu, na Radiu 94 in Studiu Proteus, Turistično vodičko po domačih in tujih krajih. Najbolj pa so jo zaznamovale Jaslice v Postojnski jami. Danes vam predstavljamo Gabrijelo Brovč

Po dveh letih se danes v Postojno vrača mobilna enota državnega presejalnega programa za raka dojk Dora, ki bo do avgusta delovala ob Bolnišnici Postojna. Kot so pojasnili na ljubljanskem onkološkem inštitutu, bodo v tem času na slikanje dojk povabili 6000 žensk med 50. in 69. letom starosti iz občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in Cerknica.

Za pregled ženska potrebuje vabilo, ki ga je prejela na naslov stalnega prebivališča, kartico zdravstvenega zavarovanja z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem v Sloveniji in osebni dokument. Pregled bo opravila ob uri, ko je nanj naročena. V primeru, da ženskam termin slikanja ne ustreza, se lahko prenaročijo prek elektronskega naslova dora@onko-i.si, spletnega mesta https://dora.onko-i.siali na brezplačni telefonski številki 080 27 28 vsak delavnik med 9. in 12. uro.

Presejalne mamografije v mobilni enoti v Postojni od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro opravljajo posebej izobraženi radiološki inženirji z onkološkega inštituta. Mamografske slike odčitavajo zdravniki radiologi, dodatne preiskave slikane ženske opravijo na onkološkem inštitutu. Program Dora zagotavlja, da so vse udeleženke o izvidih obveščene v najkrajšem možnem času.

V prvi krog slikanja, ki je potekalo v mobilni enoti Postojna med februarjem in julijem 2016, je bilo povabljenih nekaj več kot 5.000 žensk. Slikanja se je udeležilo 2.834 žensk ali 54 % vseh vabljenih žensk, kar je nižje od slovenskega povprečja. Od vseh žensk, ki so se udeležile slikanja, jih je 128 potrebovalo dodatne preiskave, ker so zdravniki radiologi pri odčitavanju mamografskih slik videli spremembe na dojki. Pri 12-ih ženskah so zdravniki odkrili raka dojk, so sporočili iz programa Dora. 

Po facebooku je zaokrožila prošnja Saša Mulca iz Starega trga pri Ložu, ki išče svojega biološkega očeta. V veliki želji, da izve zanj, se je odločil, da se obrne tudi na medije. Kot je povedal, je rojen 20. avgusta leta 1970  v Kopru. Odraščal je pri stari mami Ivanki in starem očetu Lojzu v Starem trgu. Ve, da je oče zanj pred leti plačeval preživnino, njegovega imena mu nočejo povedati ne mama in ne uradne institucije. Razumel bo, če oče z njim iz določenih razlogov ne bi želel imeti stikov in se mu ne bo vsiljeval. Samo Mulec bi rad le dopolnil svojo identiteto in korenine po dedkovi strai dal tudi svojim otrokom. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ob tem pojanjsuje, da če mati ne uredi očetovstva otroka, je mogoče ugotovitev očetovstva zahtevati po sodni poti, pri čemer otrok sam lahko vloži tovrstno tožbo po polnoletnosti, kar določa 92. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po tem členu lahko otrok tožbo vloži, ko postane polnoleten, vendar najkasneje pet let od dneva, ko postane polnoleten, kar pomeni, da Sašu Mulcu lahko pomaga le javnost in mediji … Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv