Novice

  • ZAČEL SE JE PROJEKT LIFE TRŠCA

    Notranjski regijski park je vodilni partner projekta Life Tršca, ki se je začel 1. septembra in bo trajal vse do konca leta 2029. V projekt, vreden malo čez 5 milijonov evrov, so poleg parka vključeni še Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Zavod za varstvo narave. ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. 

    Park je ugotovil, da se v sušnih letih predvsem na Cerkniškem jezeru pokosi preveč travišč, zato bo lastnike zemljišč pozval k manj pogosti košnji, finančna spodbuda za to pa ne bo nič manjša. Med drugim bodo v okviru projekta parkirišča uredili tudi na Gorenjem Jezeru in pripravili lepo število izobraževalnih dogodkov za otroke. Več v priloženem posnetku. 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • V MUZEJSKEM ABONMAJU PREDAVANJE DR. MARTINA PREMKA

    Notranjski muzej Postojna je to sezono prvič pripravil muzejske abonmaje. Kar šest jih je – za različne starostne in interesne skupine. Abonma Za klapco ponuja predavanja s področja zgodovine, arheologije in umetnosti.  Predavatelji predstavljajo svoja raziskovanja in se dotikajo tem, s katerimi se muzej sicer ne ukvarja, o katerih v učnem procesu ne slišimo veliko, so pa zelo zanimiva. V torek ob 18. uri bo predavanje z naslovom Loška dolina med obema vojnama pripravil zgodovinar dr. Martin Premk. Povedal je, da bo govoril predvsem o vplivu rapalske meje na življenje ljudi. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • KOSOVELOV DOM TA VIKEND S PASTIRCI

    Direktorica Kosovelovega doma Sežana Katja Jordan je povabila na digitalno restavrirano kopijo filma Pastrici režiserja Franceta Štiglica, ki je letos star 50 let. Med odmevnimi vsebinami je tudi koncert violinistke Anje Bukovec z Ilonko Pucihar, ki bo na sporedu v ponedeljek.
    Kosovelov dom v decembru odpira dve razstavi. Nekdanji odrski mojster sežanskega kulturnega hrama je tudi izdelovalec lesenih in kamnitih izdelkov, ki ga je pokojni prijatelj navdušil izdelovanja didžeridujev, ki jih bo predstavil s 13. decembrom, teden kasneje bo sledila še razstava slik 31. mednarodnega likovnega simpozija.

    Avtor:Jaka Zalar
  • POSLOVIL SE JE VOJKO ČELIGOJ

    Občina Ilirska Bistrica je spročila, da se je včeraj poslovil Vojko Čeligoj, kot je zapisala: “Naš dragi in cenjeni častni občan, upokojeni učitelj, planinec, numizmatik, kronist, raziskovalec lokalne zgodovine …, ki je neizbrisno zaznamoval naš čas. Z njegovim odhodom izgubljamo vélikega človeka, dragoceno vez z našo preteklostjo, učitelja nas vseh.”

     Vojka Čeligoja so za častnega občana razglasili ob letošnjem občinskem prazniku, 4. juniju, in v obrazložitvi zapisali: 

    “Vojko Čeligoj je s svojim delovanjem na področjih društvenega delovanja, šolstva, kulture, zgodovine in drugih področjih neizbrisno zaznamoval zadnjih 60 let dogajanja v naši občini.

    Rodil se je 19. julija 1938 na Topolcu očetu partizanu. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Trnovem, na učiteljišču v Ljubljani je maturiral leta 1957. Zaposlil se je najprej kot razredni učitelj na osnovni šoli v Košani, med letoma 1961 in 1974 pa je služboval na Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Trnovem kot učitelj in pomočnik ravnatelja. Tedaj je dokončal višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Nekaj časa je bil med prosvetnim delom sekretar občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL). Med letoma 1974 in 1983 je bil zaposlen kot svetovalec za poklicno usmerjanje na Zavodu za zaposlovanje Koper. Od leta 1983 do upokojitve leta 1997 je zopet poučeval na šoli v Ilirski Bistrici kot učitelj predmetnega pouka in več let kot pomočnik ravnatelja. Na tej šoli je vodil tudi planinski, filatelistični in foto krožek ter na sploh skrbel za tehnično kulturo mladine.

    Vojko Čeligoj je numizmatik in filatelist. Bil je pobudnik in ustanovni član Primorskega numizmatičnega društva (PND) Ilirska Bistrica. Od samega začetka, to je od leta 1973, je bil glavni motor društva, ves čas prisoten v raznih organih društva, in kar 29 let tudi njegov predsednik. Bil je organizator raznih dogodkov, razstav in prireditev PND in urednik društvenega časopisa Numizmatični list. V sodelovanju med PND in Pošto Slovenije je v njegovem času izšlo več kot 200 posebnih poštnih žigov, 150 dotiskanih dopisnic in razglednic ter 24 osebnih poštnih znamk, ki so spremljale, zaznamovale ter v svet razširile novice o dogodkih in jubilejih na Ilirskobistriškem.

    Vojko je član Planinskega društva Snežnik od svojega 20. leta. Njegove sledi so tudi v tem društvu neizbrisne. Med letoma 1984 in 1993 je bil predsednik društva, v okviru katerega je bil pobudnik aktivnega dela z mladino (Ciciban planinec, mladinski odsek), zasnoval je planinsko pot Snežnik – Snježnik, bil pa je tudi pobudnik in (so)organizator velikega števila dogodkov in dejavnosti, na primer zimskih vzponov na Snežnik, odmevnih v širšem slovenskem prostoru in na področju bivše Jugoslavije.

    Bil je aktivni član Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje, Avto-moto društva Ilirska Bistrica, Čebelarskega društva Ilirska Bistrica, Roda snežniških Ruševcev in še bi lahko naštevali.

    Bil je strasten ljubiteljski fotograf. Zabeležil je številne dogodke in srečanja, mladim pa je bil velik vzornik in učitelj s tega področja. Za prepoznavnost ljudi in krajev z območja občine Ilirska Bistrica v širšem prostoru je prispeval ogromno in lahko tudi rečemo, da našega Vojka pozna cela Slovenija. Bil je soavtor ali avtor knjig (npr. Knjige o Snežniku – Bela gora), kronist-dopisnik, publicist in fotograf. Redno je objavljal v Planinskem vestniku, ilirskobistriških občinskih časopisih, Primorskih novicah in drugih časnikih. Kot aktivni član Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica je sodeloval pri vseh izdajah Bistriških zapisov in številnih publikacijah cikla Ilirske teme. Bil je zbiralec (ne)materialne dediščine in raziskovalec zgodovine domačih krajev. Raziskoval je zgodovino bistriškega društva Ilirski Sokol, o njem je objavil več člankov, zaslužen pa je tudi za vrnitev sokolskega prapora v Ilirsko Bistrico. Bil je pobudnik in predsednik odbora za ureditev spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja na Premu, snovalec Kettejeve poti in vsakoletnega pohoda po njej. Vedno nas je spominjal na obletnice mesta, raznih ustanov, društev, pomembnih prednikov. Je avtor skoraj 400 domoznanskih prispevkov portala slovenskih knjižnic Kamra. Med letoma 2000 in 2004 je bil poslanec Državnega zbora RS.

    Vojko je bil vedno, tudi mimogrede na ulici ali v bližini njegovega doma na Hribu svobode, prijeten in dobrodušen sogovornik. Marsikdo izmed nas doma hrani razglednico z lepimi pozdravi, zapisanimi v značilnem Vojkovem lepopisu, s katero se nas je spomnil s kakšnega dogodka ali pa kar tako. Vojku, našemu cenjenemu sokrajanu, bomo Bistričani lahko večno hvaležni za vse dokumentirane zapise in fotografije o ljudeh in dogodkih iz naše daljne in bližnje preteklosti, ki bi se brez njega za zmeraj zgubili.

    Vojko Čeligoj je prejemnik občinske Kettejeve nagrade na področju kulture in prejemnik naslednjih priznanj ter nazivov:

    • ČASTNI ČLAN društva PND, Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica, za njegov prispevek v društvu na področju numizmatike in filatelije
    • ČASTNI ČLAN Numizmatičnega društva Slovenije, Ljubljana, za njegov prispevek na področju numizmatike v Sloveniji
    • Priznanje za življenjsko delo na področju filatelije FZS Ljubljana
    • Priznanje LOVRENC KOŠIR s plaketo in medaljo
    • ČASTNI ČLAN Fotografskega društva SUŠEC Ilirska Bistrica za njegov prispevek na področju fotografije in objav ter dela z mladino

     

    Planinska zveza Slovenije mu je podelila tri priznanja:

    • SREBRNI ČASTNI ZNAK PZS za 25 let udejstvovanja na področju planinstva
    • ZLATI ČASTNI ZNAK  PZS za 50 let udejstvovanja na področju planinstva
    • SPOMINSKO PLAKETO s SVEČANO LISTINO za življenjsko delo in zasluge na področju planinske dejavnosti v Sloveniji ” 

     

    Foto: Dragica Jaksetič, Občina Ilirska Bistrica 

  • V CERKNICI OBLUKUJEJO LOKALNI PROGRAM KULTURE

    Občina Cerknica na pobudo Sveta za kulturo občine Cerknica pripravlja  Lokalni programa kulture 2024–2027. Osnutek je objavila na svoji spletni strani. Pri oblikovanju so sodelovali občanke in občani, društva, javni zavodi, kulturni ustvarjalci in drugi, saj so želeli pripravljavci vanj vključiti raznolika mnenja in videnja. 

    Občina je sporočila, da lokalni program kulture sledi načelu široke dostopnosti javnih kulturnih dobrin in ustvarjanju pogojev za razvoj ustvarjalnosti, upošteva potrebe lokalne skupnosti s ciljem medgeneracijskega povezovanja in medresorskega sodelovanja ter povezanosti kulture s turizmom in drugimi področij.

    Na področju kulture si je tako postavila osem ciljev. Če jih povzamemo: gre za  razvoj novih kulturnih vsebin , ki bi zaokrožile turistično ponudbo; prenovo Tabora v Cerknici, ta vključuje tudi obnovo Gerbičeve in Kravanjeve hiše z umeščenima vsebinama in vzpostavitev zunanjega prireditvenega prizorišč. Cilj sta tudi posodobitev in čim višja stopnja profesionalizacije sektorja kulture, tudi z vzpostavitvijo Centra Hura, kar pa ne izključuje ljubiteljske kulture. Lokalni program vsebuje tudi kulturno-umetnostno vzgojo, regionalne in mednarodne povezave v kulturi, digitalizacijo, decentralizirani pristop s širokim vključevanjem občanov in razvoj bralne kulture kot temelj kritičnega mišljenja vključno z uveljavitvijo domoznanstva.

    Občina Cerknica je osnutek Lokalnega programa kulture objavila na svoji spletni strani; zainteresirane pa v torek ob 17. uri vabi v Knjižnico Jožeta Udoviča na javno predstavitev osnutka z razpravo.  Občanke in občani lahko mnenja in pripombe na osnutek Lokalnega programa kulture podajo do 22. decembra  na e-naslov marusa.opeka@cerknica.si.

     

     

    Kip Frana Gerbiča na Taboru v Cerknici. Deloakademske kiparke Milene Braniselj. 

     

    Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica