Atletska zveza Slovenije to soboto v sodelovanju z Atletskim klubom Postojna organizira državno prvenstvo v krosu. Proga za tekmovalce bo po stavljena na obrobju letališča v Rakitniku, kar pa ne pomeni, da bo tekma potekala po ravninskem delu. Andraž Pahor iz AK Postojna, ki je vodja tekme nam je zaupal nekaj eminentnih imen med tekmovalci. Žal pa na tekmi zaradi poškodbe ne bo nastopil domačin Jaka Grže.
Daljši ogled Križne jame zaradi odjuge in padavin trenutno ni mogoč, suhi del jame pa je normalno prehoden. Društvo ljubiteljev Križne jame bo tako v soboto tradicionalno pripravilo dan odprtih vrat za domačine. Občani Cerknice, Loške doline in Blok si bodo brezplačno ogledali suhi del jame. Društvo ljubiteljev Križne jame si zelo prizadeva, da bi domačini čim bolj spoznali jamo. Šolam iz vseh treh notranjskih občin, vstopnine sploh ne računa. To je društvena naložba v prihodnost, pravi predsednik društva Gašper Modic.
Foto: Društvo ljubiteljev Križne jame
Ustvarjalci s Postojnskega, ki delujejo v okviru Centra lokalnih umetnosti Lokalc, so se v sodelovanju z Visit Postojna in Muzejem krasa vključili v praznovanje gregorjevega in pomladnih dni, ki naj bi jih ta praznik prinesel. Naredili so več izdelkov na temo tega znanilca pomladi. Del izkupička bodo namenili za izdelavo in postavitev ptičje gnezdilnice sredi mesta. Pri akciji pomagata Zavod znanje in Notranjski muzej Postojna, ki bo kasneje priredil učno pot za otroke, na kateri bodo spoznali pomen življenja ptic v mestu.
Jasna Šebjanič Pupis, je že ob izdaji prejšnje knjige dejala, da bo naslednja knjiga pravljica. Ime človeške ribice Nana je dala predvsem zato, da bi jo otroci lažje izgovarjali. V knjigi imajo otroci tudi kviz in par zabavnih nalog. Vse to pa je preverila tudi s svojimi vnuki.
Presihajoče Cerkniško jezero je svojo vrednost ohranilo zaradi človeka oziroma živalim prijazne poznopoletne košnje poleti suhe jezerske površine. Košnja se danes opušča, kar vodi do zaraščanja polja. Kmetov je manj, če jezero ne presahne popolnoma, košnja ni mogoča. Dejstvo je tudi, da je jezerska trava manj kakovostna. Povečini se uporablja za nasteljo in ne za krmo. Problem opažajo tudi v Notranjskem regijskem parku. Da bi ohranili življenjske prostore za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste Notranjski park že kar nekaj let z evropskimi sredstvi odkupuje zemljišča na območju jezera.
Foto: Notranjski regijski park